Jedro

Zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti izvršbe na podlagi verodostojne listine, čeprav ima po upnikovih trditvah terjatev značaj stroškov stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker je ugotovilo, da je dolžnik v stečajnem postopku. Proti sklepu se upnik pritožuje in trdi, da bi sodišče moralo dovoliti izvršbo, čeprav je dolžnik v stečajnem postopku, saj imajo terjatve, ki jih upnik uveljavlja s predlogom za izvršbo, naravo stroškov stečajnega postopka. Zato bi moralo sodišče uporabiti določilo 4. odst. 111. čl. ZPPSL. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da upnik neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo v tem primeru uporabiti določilo 4. odst. 111. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93-52/99, v nadaljevanju ZPPSL) in dovoliti predlagano izvršbo. 4. odst. 111. čl. ZPPSL je izjema od določila 1. odst. istega člena, ki prepoveduje dovolitev izvršbe proti stečajnemu dolžniku. Po 4. odst. 111. čl. ZPPSL je sicer dopustno zoper stečajnega dolžnika dovoliti izvršbo za plačilo stroškov stečajnega postopka, kar naj bi potrditvah upnika sporna terjatev bila. Toda ta izjema pride v poštev le, če je upnik za stroške stečajnega postopka (torej za terjatev) že pridobil izvršilni naslov. Katere listine so izvršilni naslovi, je določeno v 2. odst. 17. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS 51/98, v nadaljevanju ZIZ). Med njimi ni navedeno, da je to tudi verodostojna listina. Za vse listine, ki so v prej citiranem določilu opredeljene kot izvršilne listine, je značilno, da je obstoj terjatve ugotovljen v listini, izdani pred organom oziroma osebo, ki ima javna pooblastila. Verodostojna listina pa nima teh lastnosti in ni izvršilni naslov. Zato v tem primeru, ker je izvršba predlagana na podlagi verodostojne listine, ne pa izvršilnega naslova, ni podlage za uporabo 4. odst. 111. čl. ZPPSL in dovolitev izvršbe zoper stečajnega dolžnika ni bila dovoljena. Upnik namreč ne razpolaga z izvršilnim naslovom glede sporne terjatve. Upnik pa se neutemeljeno tudi sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, saj v njej ni odločeno o tem vprašanju. Tako se pokaže, da je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Glede na neuspeh s pritožbo mora upnik sam nositi stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).