Jedro

Gre za zakonito subrogacijo, s katero novi upnik vstopi v vse pravice prejšnjega. Tako na novega upnika – v obravnavanem primeru sklad po samem zakonu preide terjatev prejšnjega upnika (preživninskega upravičenca) z vsemi stranskimi pravicami. S subrogacijo se namreč narava terjatve ne spremeni, kar pomeni, da še vedno gre za preživninsko terjatev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom, opr. št. I z dne 04.06.2009, prekine z dnem 08.01.2010, ker se je zoper dolžnika dne 08.01.2010 pri Okrajnem sodišču v Mariboru začel postopek osebnega stečaja, ki se vodi pod opr. št. St , kar vse je v skladu s prvim odstavkom 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Proti citiranemu sklepu je upnik vložil pravočasno pritožbo s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava, ker da je prezrlo določilo 390. člena ZFPPIPP, v skladu s katerim se za izterjavo ali zavarovanje terjatve na podlagi zakonite preživnine ne uporabljajo določila 131., 132., 208. in 281. člena navedenega zakona. Upnik uveljavlja izterjavo dolga zakonite preživnine, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravice prekiniti predmetnega izvršilnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov spisa, je v obravnavanem primeru upnik vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika na podlagi odločbe sklada, štev. PS z dne 25.01.2002, s katero je otrokoma dolžnika SN in NN priznal pravico do nadomestila preživnine v višini 52,47 EUR, in sicer od 01.01.2002 dalje in da je upnik do dne 30.06.2007 izvršil mesečna plačila nadomestila preživnine v skupnem znesku 3.301,35 EUR na račun zakonitega zastopnika otrok. Iz podatkov spisa nadalje tudi izhaja, da je bil zoper dolžnika uveden postopek osebnega stečaja dne 08.01.2010. Določilo 390. člena ZFPPIPP določa, da se določbe o prekinitvi postopkov izvršbe (132. člen ZFPPIPP) in določbe o nedovoljenosti izvršbe in zavarovanja (131. člen ZFPPIPP), na kar se sklicuje tudi pritožba, za izterjavo ali zavarovanje terjatve na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal (prednostne terjatve), zaradi uvedbe stečaja nad dolžnikom ne uporabljajo. Glede na navedeno se za izterjavo (prednostne) terjatve iz naslova zakonite preživnine ne uporabljajo določbe ZFPPIPP iz poglavja o vplivu postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja, ki urejajo nedovoljenost izvršbe in zavarovanja (131. člen) ter prekinitve postopka izvršbe in zavarovanja (132. člen).

Glede na navedeno je v obravnavanem primeru za odločitev bistvenega pomena, kakšna je narava upnikove terjatve, ali gre za izterjavo preživninske terjatve, ali za izterjavo navadne denarne terjatve, za katero ne veljajo posebna pravila iz 390. člena ZFPPIPP.

Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS – ZJSRS v svojem 28. členu določa, da preidejo do višine pravic zagotovljenih po tem zakonu z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu, terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na Javni jamstveni in preživninski slad RS (v nadaljevanju sklad). Gre za zakonito subrogacijo, s katero novi upnik vstopi v vse pravice prejšnjega. Tako na novega upnika – v obravnavanem primeru sklad po samem zakonu preide terjatev prejšnjega upnika (preživninskega upravičenca) z vsemi stranskimi pravicami, kar pomeni, da gre še vedno za preživninsko terjatev, vendar novega upnika do preživninskega zavezanca. S subrogacijo se namreč narava terjatve ne spremeni, kar pomeni, da še vedno gre za preživninsko terjatev.

Takšen namen je imel tudi zakonodajalec ob sprejemanju novele ZJSRS, s katero se je citirani zakon začel uporabljati tudi za zagotavljanje pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin in kot ga je v svoji odločbi opr. št. II Ips 649/2001 povzelo Vrhovno sodišče RS. V navedeni odločbi je Vrhovno sodišče poudarilo, da bi ozka razlaga 28. člena ZJSRS lahko pripeljala tudi in vsaj do znatnih težav pri izvrševanju nalog sklada, zaradi katerih je bil ta glede pravic otrok v primeru neplačevanja preživnine ustanovljen, torej do nesorazmerno otežene izterjave nadomestil preživnin od preživninskih zavezancev in do pomanjkanja sredstev za izplačilo nadomestil preživnin in za samo delovanje sklada. Namen je torej bil povečati socialno varnost določene kategorije otrok, ohraniti in okrepiti preživninsko odgovornost preživninskih zavezancev ter zaostriti in pospešiti izterjavo preživninskega dolga.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da gre pri terjatvi sklada po 28. členu ZJSRS za prednostno terjatev, to je za preživninsko terjatev, za katero se ne uporablja določilo 132. člena ZFPPIPP, temveč prvi v zvezi z drugim odstavkom 390. člena istega zakona. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo materialno pravo (341. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), zato je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi in je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo – 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

O stroških pritožbenega postopka, pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.