Jedro

Sodišče prve stopnje bi lahko preložilo narok za glavno obravnavo le, če bi toženec svojo odsotnost opravičeval z nenadno in nepredvidljivo boleznijo ali poškodbo, ki mu je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in kar bi moral dokazati z zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Toženec pa navedene okoliščine ni niti dokazoval. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o kršitvi pravice do poštenega sojenja, ker naj bi sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo v toženčevi nenavzočnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 104117/2012 z dne 16. 7. 2012 ostane v veljavi tako v njegovem dajatvenem delu oziroma za glavnico 11.139,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2012 dalje, kot tudi v odločitvi o izvršilnih stroških, po kateri je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki izvršilne stroške v znesku 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2012 dalje do plačila. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 377,00 EUR.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil toženec ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedel je, da mu je bila kršena pravica do pravičnega sojenja. Sodišču je predlagal, da preloži glavno obravnavo, saj je zaradi prometne nesreče še vedno v operativno terapevtskem postopku, za sabo ima že več kot 20 operativnih posegov, v zadnjih treh mesecih pa dva posega, čakajo ga rehabilitacije in še en poseg. Ne spomni se, da bi kadarkoli vzel posojilo pri tožnici. Zaradi zdravstvenih težav obiskuje terapevtske seanse in se zdravi s pomirjevali in antidepresivi. Sodišču je predlagal, da se glavno obravnavo preloži, saj se je v trenutnem stanju ne more udeležiti. Sodnica tudi ni strokovno usposobljena, da lahko presojala o tem, ali je priseben ali ne.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče narok za glavno obravnavo razpisalo dvakrat. Prvega je po predlogu toženca preložilo. V predlogu je navedel, da se zaradi hudih poškodb, ki jih je utrpel v prometni nesreči dne 24.5.2014, ne more udeležiti naroka. Svoji prošnji je priložil tudi zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti, iz katerega izhaja, da se zaradi poškodbe v obdobju od 24.5.2014 do 15.8.2014 ne more udeleževati narokov. Sodišče prve stopnje je zato nov narok razpisalo na 27. 8. 2014. Toženec je pol ure pred narokom poslal sodišču sporočilo, v katerem je predlagal preložitev naroka in navedel, da se zaradi hudih zdravstvenih težav, operativnega posega in ponovnega posega v sredini septembra, naroka ne more udeležiti ter da bo naknadno priložil dokazilo specialista. Sodišče prve stopnje je narok pravilno opravilo potem, ko je ugotovilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za njegovo preložitev iz 115. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kljub temu je po opravljenem naroku z dopisom pozvalo toženca, naj v odrejenem roku pojasni razloge (zdravstvene težave), zaradi katerih je predlagal preložitev naroka, konkretizirano opredeli njihovo nenadnost in nepredvidljivost ter predloži zdravniško opravičilo. Opozorilo ga je tudi, da se bo sicer štelo, da je bil narok pravilno opravljen v njegovi nenavzočnosti. Toženec na poziv sodišča prve stopnje ni odgovoril. 6. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek o kršitvi pravice do poštenega sojenja, ker naj bi sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo v toženčevi nenavzočnosti. Sodišče prve stopnje bi lahko preložilo narok le, če bi toženec svojo odsotnost opravičeval z nenadno in nepredvidljivo boleznijo ali poškodbo, ki mu je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in kar bi moral dokazati z zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Toženec pa navedene okoliščine ni niti dokazoval. 7. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo toženčev ugovor, ki ga ponavlja v pritožbi, da se ne spomni, da bi sklenil kreditno pogodbo, iz katere izvira vtoževana obveznost. Tožeča stranka je dokazovala nastanek pogodbenega razmerja med strankama z listinami (Pogodbo o kreditu z dne 7.12.2010, Dodatkom k pogodbi, Pooblastilom za obremenitev toženčevega bančnega računa), na katerih je toženčev podpis. Dejanski trditvi, da je to njegov podpis, toženec ni nikoli nasprotoval. Zato je bil tudi brezpredmeten dokazni predlog z izvedencem medicinske stroke, ki naj bi potrdil njegovo trditev iz ugovora, da se ne spomni sklenitve pogodbe. Tudi zanj uspešna izvedba tega dokaza ne bi mogla vplivati na vprašanje obstoja pogodbene obveznosti.

8. Toženec tudi ni nasprotoval višini vtoževane obveznosti, ki predstavlja glavnico v znesku 10.778,25 EUR, pogodbene obresti 309,80 EUR, zamudne obresti 31,84 EUR, stroške vodenja kredita 20,00 EUR in zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsote navedenih zneskov v višini 11.139,89 EUR.

9. Končno je napačen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje preseglo svoje pristojnosti, ko je odločalo o tem, „ali je priseben ali ne“. Prvostopenjsko sodišče je zgolj navedlo, da v kolikor toženec s svojimi trditvami meri na odsotnost svoje procesne sposobnosti, samo ne vidi razlogov za dvom v njen obstoj. Takšnemu zaključku je treba pritrditi. Procesna sposobnost se domneva, toženec pa s svojimi vlogami izkazuje, da ne gre dvomiti, da je sposoben doumeti dogajanja v zvezi s postopkom, da se je sposoben prosto odločati ter pravno veljavno izražati svojo voljo.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani (350. člen ZPP), je treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).