Jedro

Povprečni mesečni dohodek tožeče stranke je bil izračunan z upoštevanjem (neto) plače, ki vključuje ob izplačilu odtegnjen znesek akontacije dohodnine. Takšen izračun je v nasprotju z določbami ZBPP in ZSVarPre.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba predsednika Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 478/2012 z dne 30. 4. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila predujma za osebni stečaj. Iz razlogov sledi ugotovitev, da povprečni mesečni dohodek tožeče stranke presega 2-kratnik zneska minimalnega dohodka (520,00 EUR neto) in da tožeča stranka zato ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Ker navedeni kriterij že na tej podlagi ni izpolnjen, tožena stranka ni ugotavljala tožnikovega ostalega dohodka in premoženja kot tudi ne izpolnjevanja nadaljnjega (vsebinskega) kriterija po 24. členu ZBPP.

Tožeča stranka odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Tožena stranka je pri izračunu višine povprečne neto plače upoštevala podatek o višini neto plače pred plačilom akontacije dohodnine in ne, kot bi bilo pravilno in skladno z zakonom, čiste neto plače. Akontacija dohodnine se namreč pri upoštevanju višine lastnega dohodka skladno z določbami ZBPP in ZSVarPre ne upošteva in jo je od prejetega dohodka potrebno odšteti. Skladno s 14. členom ZBPP in tretjim odstavkom 20. člena ZSVarPre se namreč pri ugotavljanju lastnega dohodka upoštevajo vsi dohodki in prejemki po zmanjšanju za normirane oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost. Povprečen mesečni dohodek tožeče stranke, ob upoštevanju mesečne preživnine, ki jo plačuje za sina, znaša 518,22 EUR in ne presega 2- kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker tožeča stranka finančni kriterij izpolnjuje, sodišču predlaga, da izpodbijano odločno spremeni tako, da njeni prošnji ugodi in odobri brezplačno pravno pomoč za oprostitev plačila predujma za osebni stečaj.

Tožena stranka posebnega odgovora na tožbo ni podala. Se pa strinja, da je v izračunu upoštevan napačni neto znesek plače in da je zato dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.

Tožba je utemeljena.

Med strankama ni spora o tem, da je bil povprečni mesečni dohodek tožeče stranke izračunan z upoštevanjem (neto) plače, ki vključuje ob izplačilu odtegnjen znesek akontacije dohodnine. Takšen izračun je v nasprotju z določbami ZBPP in ZSVarPre, na katere se sklicujeta obe stranki, o čemer med strankama tudi ni spora.

Ker je navedeno dejstvo tudi edina dejanska podlaga izpodbijane odločitve (ob kumulativnosti predpisanih pogojev oziroma kriterijev za dodelitve brezplačne pravne pomoči se namreč v upravnem postopku (ne)izpolnjevanje drugih pogojev in kriterijev ni ugotavljalo), sodišče na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje izpodbijane odločbe, o zadevi ne more odločiti na način, kot ga predlaga tožeča stranka. Sodišče je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, da po dopolnitvi ugotovitvenega postopka v zadevi ponovno odloči. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.