13. 6. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobud mag. Helene Weith Milčinski in Mateje Mrmolja, obe Ljubljana, na seji 13. junija 2022

sklenilo:

Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 170/21 in 171/21) in Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 197/21, 200/21, 201/21, 4/22, 8/22, 13/22 in 19/22) se zavrneta.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnici navajata, da izpodbijata Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok/147). Zatrjujeta, da je v neskladju s 3. členom in drugim odstavkom 120. člena Ustave. Vlada naj bi ga izdala brez ustrezne zakonske podlage, ukrepi, ki jih določa, naj bi bili protiustavni in nezakoniti. Pobudnici iz različnih razlogov nasprotujeta pogoju prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (v nadaljevanju pogoj PCT). Menita, da je Odlok/147 tudi v neskladju z 2. in 3. točko prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21 – ZNB). Sklicujeta se na stališča Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21). Protiustaven in nezakonit naj bi bil tudi ukrep nošenja mask ter določena časovna veljavnost dokazila o prebolevnosti. Maske, ki so na voljo v Republiki Sloveniji, naj ne bi ustrezale minimalnim varnostnim standardom.

2.Pobudnici sta vložili dopolnitvi pobud, v katerih navajata, da izpodbijata tudi Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (v nadaljevanju Odlok/174), ker ureja isto področje kot Odlok/147, ki je prenehal veljati. Pobudnica mag. Helena Weith Milčinski se sklicuje še na 14., 15. in 16. člen Ustave. Razlaga, da se nadaljuje diskriminacija na podlagi cepljenja proti bolezni COVID-19 in siljenje k temu cepljenju oziroma prisilno cepljenje proti bolezni COVID-19. Odlok/174 naj bi nezakonito in protiustavno uvedel obvezno testiranje učencev osnovnih šol in dijakov. Razlaga tudi, da v Republiki Sloveniji ni razglašene epidemije bolezni COVID-19, in povzema podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pobudnica Mateja Mrmolja Vladi očita še arbitrarno odločanje in nerazumno hitro spreminjanje odlokov z namenom, da jih Ustavno sodišče ne bi moglo presojati v času njihovega trajanja. Sklicuje se na stališča stroke in pretekle odločitve Ustavnega sodišča ter razlaga, kako pogoj PCT učinkuje na različnih področjih družbenega oziroma javnega življenja.

3.Odlok/147 in Odlok/174 sta v času odločanja Ustavnega sodišča prenehala veljati. Odlok/147 je bil razveljavljen z Odlokom/174,[1] ta pa je prenehal veljati z dnem uveljavitve Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 22/22, 29/22, 37/22, 51/22 in 61/22 – v nadaljevanju Odlok/22), to je 21. 2. 2022.[2] V takem primeru Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) odloči o ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega predpisa, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, to je, če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti.

4.Ustavno sodišče ni pozivalo pobudnic, naj izkažeta navedene posledice. Po drugem odstavku 26. člena ZUstS namreč Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, Ustavno sodišče sprejme pobudo za začetek takega postopka in s tem začne oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-793/21, U-I-822/21 z dne 17. 2. 2022 (Uradni list RS, št. 29/22) med drugim odločilo, da 2. člen, prva alineja drugega odstavka 3. člena in četrti odstavek 5. člena Odloka/174 niso bili v neskladju z Ustavo. Člen 2 Odloka/174 je določal, na podlagi katerih dokazil je bil pogoj PCT izpolnjen. V skladu s prvo alinejo drugega odstavka 3. člena Odloka/174 so morale pogoj PCT izpolnjevati vse osebe, ki so bile uporabniki storitev ali udeležene ali navzoče pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka istega člena, to je pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih, ko so morali pogoj PCT izpolnjevati delavci in osebe, ki so opravljale delo pri delodajalcu ali samostojno opravljale dejavnost. Četrti odstavek 5. člena Odloka/174 je določal, da se tem osebam, če niso izpolnjevale pogoja PCT, ni dovolila uporaba storitve oziroma udeležba ali navzočnost pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji (razen osebam iz druge alineje drugega odstavka 3. člena Odloka/174). V odločbi št. U-I-793/21, U-I-822/21 je Ustavno sodišče tudi navedlo, da okoliščina, da je Vlada po več spremembah Odloka/147 sprejela Odlok/174, ki se v bistvenem prav tako nanaša na pogoj PCT, vsebuje pa v nekaterih pogledih spremenjeno oziroma dopolnjeno ureditev glede na Odlok/147, ki je bil s tem razveljavljen, ne utemeljuje očitka o zlorabi prava, pri čemer prenehanje veljavnosti predpisa ni ovira za vsebinsko presojo Ustavnega sodišča pod pogoji iz ZUstS (83. točka obrazložitve). Odlok/174 je tako kot Odlok/147 urejal ukrepe zaradi preprečevite ponovnih izbruhov in širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, med drugim tudi pogoj PCT. Z vidika navedb pobudnic je bila ureditev v Odloku/174 in Odloku/147 v bistvenem enaka. Po oceni Ustavnega sodišča pobudi torej ne odpirata pomembnih ustavnopravnih vprašanj, na katera ne bi Ustavno sodišče (smiselno) odgovorilo že v odločbi št. U-I-793/21, U-I-822/21. Drugih razlogov protiustavnosti oziroma nezakonitosti, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že v navedeni odločitvi, pa pobudnici ne obrazložita in jih ni mogoče upoštevati.

6.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka/147 in Odloka/174 na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS zavrnilo. Zato se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali pobudnici izkazujeta pravovarstveno potrebo v skladu s 47. členom ZUstS.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Člen 22 Odloka/174.

[2]Člen 15 Odloka/22.