Jedro

Neupoštevne so tudi pritožbene navedbe v zvezi z domnevnim ustnim dogovorom med sedanjimi etažnimi lastniki. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1, ki določa: "Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba [poudarilo pritožbeno sodišče] sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe." Ustni dogovor ni veljavni pravni naslov v smislu 19. člena ZVEtL-1, zato je sklicevanje nasprotnega udeleženca na domnevni ustni dogovor v tem postopku neupoštevno. Prav tako je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu pravilno pojasnilo, da postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da ne bi mogli udeleženci postopka pozneje v pravdnem postopku uveljavljati svojih pravic (primerjaj 35. člen ZVEtL-1).

Izrek

I.Pritožbi predlagateljev se deloma ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se:

-v II. točki izreka izpodbijanega sklepa črta del stavbe 000-1202-9, kot posamezni del stavbe;

-v IV. točki izreka doda nov posamezni del stavbe: "del stavbe 000-1202-9 v izmeri 4,2 m2, ki je last vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe 000-1202-1 in vsakokratnega lastnika dela stavbe 000-1202-2.";

-v V. točki izreka tako, da se ta po spremembi glasi: "Na splošnih skupnih delih se ugotovi solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe 000-1202 k. o. ..., z naslednjimi solastniškimi deleži: del stavbe 000-1202-1, v izmeri 56,3 m2, s solastniškim deležem 1205/10000; del stavbe 000-1202-2, v izmeri 39,0 m2, s solastniškim deležem 835/10000; del stavbe 000-1202-7, v izmeri 10,0 m2, s solastniškim deležem 214/10000; del stavbe 000-1202-3, v izmeri 161,6 m2, s solastniškim deležem 3458/10000; del stavbe 000-1202-4, v izmeri 200,4 m2, s solastniškim deležem 4288/10000."

II.V preostalem delu se pritožba predlagateljev in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III.Vsi udeleženci sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je vodilo postopek vzpostavitve etažne lastnine na stavbi na naslovu ..., na podlagi določb Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča.1

2.Z izpodbijanim sklepom je: izbrisalo solastnino in vzpostavilo etažno lastnino (I. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano); ugotovilo, da so v stavbi naslednji posamezni deli stavbe: 000-1202-1, 000-1202-2, 000-1202-7 in 000-1202-9, vsi v lasti nasprotnega udeleženca A. A.; nadalje del del stavbe 000-1202-3 v lasti B. B. in del del stavbe 000-1202-4 v lasti C. C. (II. točka izreka); ugotovilo, kateri so splošni skupni deli stavbe (III. točka izreka); ugotovilo posebni skupni del del stavbe 000-1202-6 v solasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe 000-1202-3 in 000-1202-42 (IV. točka izreka); določilo solastniške deleže na splošnih skupnih delih (V. točka izreka) in odredilo izvedbo sklepa v zemljiški knjigi (VI. točka izreka).

Povzetek pritožb

3.Zoper sklep se pritožujejo tako predlagatelji kot nasprotni udeleženec.

4.Predlagatelji prvenstveno predlagajo izdajo dopolnilnega sklepa (čemur sodišče prve stopnje ni ugodilo) in med drugim navajajo, da se je poprej enotna zemljiška parcela št. 000 858 v postopku razdelila na parceli 858/2 (fundus stavbe) in 858/1 (dvorišče, parkirišče in drugo zemljišče okoli stavbe). Tako predlagatelji kot nasprotni udeleženec so soglasno predlagali, da se tudi parcela 858/1 določi kot splošni skupni del stavbe, zato bi sodišče moralo to tudi ugotoviti v izreku odločbe.

5.Nadalje navajajo, da dela stavbe št. 7 (klet v lasti nasprotnega udeleženca) in št. 9 (stopnišče in hodnik, ki služita deloma št. 1 in 2) nista posamezna dela stavbe, saj ne gre za samostojen prostor, temveč bi lahko bila le posebna skupna dela stavbe. Posledično je treba spremeniti tudi solastniške deleže na splošnih skupnih delih.

6.Nasprotni udeleženec je na pritožbo predlagateljev odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

7.Nasprotni udeleženec v pritožbi med drugim navaja, da so solastniki sklenili dogovor z dne 18. 5. 1997, na podlagi katerega je D. C. dvignil hišo ter predelal mansardo in pridobil dodatno stanovanjsko površino, nasprotni udeleženec je saniral temelje hiše in v zameno dobil del zemljišča pred hišo. Poleg tega je bil v letu 2012 sklenjen dogovor glede ureditve drvarnic in sicer so se solastniki 28. 1. 2012 ustno dogovorili, da nasprotni udeleženec prevzame tri manjše drvarnice in nadomesti leseno steno z zidano. Predlagatelji so 29. 1. 2012 poslali nasprotnemu udeležencu elektronsko pošto z zapisanimi sprejetimi sklepi vseh solastnikov in skico, torej je bil dogovor veljavno sklenjen. Ta del drvarnice je po sanaciji in dogovoru v letu 2012 postal posamezni del št. 8, za katerega sodišče trdi, da nasprotni udeleženec zanj ni izkazal pravnega naslova. To se ne sklada z ugotovitvami v postopku, izvedenih dokazih in predloženih listinah. Vsi solastniki so se strinjali in razdružili solastnino po nadstropjih. Nasprotni udeleženec nima dostopa do podstrešja oziroma strehe in dimnikov. Ne drži, da D. C. stanovanje ne bi bilo bivalno pred investicijo in tudi ne drži, da bi šele z vložkom pravne prednice C. C., stavba postala trostanovanjska. Streha je neskladna z izdanim gradbenim dovoljenjem, gradbena dokumentacija ne obsega vse zahtevane dokumentacije po pravilniku. Na vse to je nasprotni udeleženec opozarjal, vendar sodišče teh argumentov ni upoštevalo. Kljub temu, da večji solastniški delež ni bil priznan, pridobijo sedaj predlagatelji večji solastniški delež na splošnih skupnih delih, torej tudi na zemljišču, ki je predmet tega postopka. Posamezni del št. 5 je bil po dogovoru v solasti vseh treh solastnikov do 1/3 in ne v deležu, kot bo obveljalo glede na V. točko sklepa. Posameznemu delu št. 3 je priključena terasa, ki je bila skupna, in soba v izmeri 24 m2, kjer je bil včasih leseni del in so že predniki B. B. predelali leseni del v sobo ter jo priključili stanovanju. Glede terase ne obstaja noben pravni naslov niti dogovor, ker se je dogradila avtomatsko, ko je bil prilastninjen leseni del iz 120 m2 na 140 m2. Nasprotni udeleženec je imel vedno pravico do dostopa do terase, ki se nahaja nad shrambami in pred letom 2003 tudi do sobe, ki se je nato samovoljno predelala v letu 2008.

8.Predlagatelji so na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

9.Pritožba predlagateljev je deloma utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

Glede pritožbe predlagateljev - parcela 858/1

10.V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZVEtL-1 se v primeru spora glede pripadajočega zemljišča kot splošni skupni del večstanovanjske stavbe določi (le) zemljišče pod stavbo (fundus). Namen te določbe je, da se v postopku vzpostavitve etažne lastnine sodišče in stranke ne ukvarjajo z drugimi deli zemljišč (za katero je predviden postopek določitve pripadajočega zemljišča), kadar so lastniška razmerja v zvezi z zemljiščem sporna.

11.Sicer drži, kar navajajo predlagatelji v pritožbi, da je nasprotni udeleženec v vlogi z dne 7. 4. 2023 navedel, da naj bo tudi parcela 858/1 splošni skupni del večstanovanjske stavbe, vendar z izrecno navedbo, da naj bodo solastniški deleži na navedeni parceli tretjinski. Tudi sicer je nasprotni udeleženec večkrat podajal različne navedbe in izražal nestrinjanje glede razmerij v zvezi s tem zemljiščem, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tega zemljišča ni mogoče vključiti med splošne skupne dele.

12.Poleg tega se v zvezi s sporno stavbo že vodi postopek določitve pripadajočega zemljišča, kar je tudi glavni razlog, da sodišče prve stopnje v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine o parceli 858/1 ni moglo odločati, saj bi prišlo do litispendence.

Glede pritožbe predlagateljev - posamezna dela št. 7 in 9

13.Niso utemeljene pritožbene navedbe predlagateljev, da posamezni del št. 7 (klet, ki je trenutno v lasti nasprotnega udeleženca) ne izpolnjuje pogojev za posamezni del stavbe. Samostojni kletni prostor izpolnjuje pogoje za samostojno funkcionalno celoto, ki je primerna za samostojno uporabo. Drugi odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika3 in drugi odstavek 3. člena Stanovanjskega zakona, na katera se sklicuje pritožba, ne naštevata posameznih delov taksativno, temveč opisno kot "zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojni prostor" [poudarilo pritožbeno sodišče]. Tudi sodna praksa v postopkih vzpostavitve etažne lastnine samostojne kletne prostore pogosto opredeljuje kot posamezne dele stavbe.4 Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je klet št. 7 posamezni del stavbe, pravilna.

14.Pač pa je utemeljena pritožba predlagateljev glede dela stavbe 000-1202-9. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in skic (npr. izvedeniško poročilo z dne 8. 2. 2019, list. št. 62) je razvidno, da je del št. 9 hodnik, ki služi dostopu do posameznih delov stavbe št. 1 in 2. Slednja pa sta samostojni stanovanji, sicer trenutno v lasti nasprotnega udeleženca, vendar bi se lahko v prihodnosti zgodilo, da bi lastnici delov št. 1 in 2 bili dve različni osebi. V tem primeru bi del stavbe št. 9 (hodnik) služil obema samostojnima posameznima deloma št. 1 in 2. Ta del (hodnik) tudi ne more biti predmet samostojnega pravnega prometa, zato je utemeljena pritožbena navedba predlagateljev, da je lahko hodnik št. 9 le posebni skupni del stavbe, ki služi posameznima deloma št. 1 in 2.

15.Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi predlagateljev ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je del št. 9 izvzelo iz seznama posameznih delov stavbe in ga uvrstilo med posebne skupne dele stavbe, pri čemer ta posebni skupni del (št. 9) služi skupnima deloma št. 1 in 2.

16.Ker so se v posledici tako spremenjene odločitve nekoliko spremenila tudi razmerja solastniških deležev posameznih delov stavbe, je bilo treba spremeniti solastniške deleže na splošnih skupnih delih stavbe v V. točki izreka izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je seštelo površine posameznih delov stavbe (to so sedaj le deli št. 1, 2, 7, 3 in 4), kar skupaj znaša 467,3 m2. Nato je skladno s šestim odstavkom 23. čelna ZVEtL-1 preračunalo razmerja med solastniškimi deleži lastnikov posameznih delov stavbe, ki so sedaj razvidna iz tretje alineje I. točke izreka tega sklepa.

17.Podlaga za spremembo izpodbijanega sklepa je v 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku5 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku.6

Glede pritožbe nasprotnega udeleženca - uvodno

18.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je pritožba pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane odločbe, torej se konkretizirano soočila z argumenti sodišča prve stopnje, s katerimi se pritožnik ne strinja. Pritožba nasprotnega udeleženca tem kriterijem v veliki meri ne zadosti, saj le ponavlja trditve, ki jih je nasprotni udeleženec že podal v postopku na prvi stopnji in do katerih se je sodišče prve stopnje že opredelilo.

19.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da si sodišče ni ogledalo vseh prostorov v hiši, s čimer nasprotni udeleženec smiselno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba ne pove, kaj bi sodišče s tem ogledom lahko ugotovilo takega, česar ni ugotovil že izvedenec, ki si je stavbo ogledal in jo premeril ter v svojih elaboratih in izvedenskih mnenjih podrobno opisal in obrazložil.

20.Pritožba nasprotnega udeleženca se obširno ukvarja s parcelo št. 858/1, ki ni predmet tega postopka, zato so vse tozadevne pritožbene navedbe (glede parkirišč, dvorišča, solastniških deležev na parceli št. 858/1 itd.) nerelevantne in jih pritožbeno sodišče ne bo povzemalo niti nanje odgovarjalo.

21.Pritožba se sklicuje na elektronsko pošto z dne 29. 1. 2012, ki naj bi jo predlagatelji poslali nasprotnemu udeležencu, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšnega elektronskega dopisa oziroma pisma v spisu ni. Je le nekakšen zapis dogovora (priloga B7 oziroma B9), za katerega pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je nepodpisan, poleg tega iz te listine niti ni razvidno, kdo jo je sestavil, kdaj in komu jo je namenil.

22.Neupoštevne so tudi pritožbene navedbe v zvezi z domnevnim ustnim dogovorom med sedanjimi etažnimi lastniki. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1, ki določa: "Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba [poudarilo pritožbeno sodišče] sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe." Ustni dogovor ni veljavni pravni naslov v smislu 19. člena ZVEtL-1, zato je sklicevanje nasprotnega udeleženca na domnevni ustni dogovor v tem postopku neupoštevno. Prav tako je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu pravilno pojasnilo, da postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da ne bi mogli udeleženci postopka pozneje v pravdnem postopku uveljavljati svojih pravic (primerjaj 35. člen ZVEtL-1). Torej bo lahko nasprotni udeleženec, ne glede na izid tega postopka, v pravdnem postopku uveljavljal svoje zatrjevane pravice glede drvarnic oziroma shramb (dela št. 5 in 8).

23.Neutemeljene so tudi navedbe o domnevni pristranskosti sodišča, saj je tovrstne ugovore treba uveljavljati z ustreznim pravnim sredstvom - predlogom za izločitev, ne pa z nekakšnimi posplošenimi navedbami in očitki v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Še bolj nesmiselne so navedbe na 9. strani pritožbe, da je nasprotni udeleženec opozarjal na "konflikt interesov" med predlagateljema, saj so v postopku aktivno nastopali le C.-jevi, ne B. B. ne pred tem družina E., pa se nista udeležila nobenega naroka. Stranke se v civilnih postopkih niso dolžne udeleževati narokov, slednje je njihova pravica, ne pa tudi dolžnost. Prav zaradi potencialnega konflikta interesov med lastniki večstanovanjske stavbe se vodi sodni postopek, zato takšen "konflikt interesov" ni nobena procesna kršitev.

Glede delov št. 5 in 8 (drvarnica oziroma skupna shramba)

24.Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo (18. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), zakaj šteje, da sta navedena dela splošna skupna dela stavbe, ki služita vsem etažnim lastnikom in zakaj ocenjuje, da nasprotni udeleženec ni izkazal pravnega naslova za te dele: nasprotni udeleženec ni izkazal pravnega naslova (soglasja vseh solastnikov) za spremembo splošnega skupnega dela v posamezni del; v vseh pogodbah, s katerimi so sedanji etažni lastniki pridobivali skupne dele, se omenja drvarnica oziroma skupna shramba; sodišče v postopku po ZVEtL-1 upošteva le pravne naslove po 19. členu ZVEtL-1. S temi razlogi prvostopenjskega sodišča se pritožba nasprotnega udeleženca konkretizirano in argumentirano ne sooči. Navedba, da se zaključek, da je del št. 8 splošni skupni del stavbe, ne sklada z "ugotovitvami v postopku in izvedenih dokazih ter predloženih listinah," je vsebinsko prazna, saj pritožnik ne pojasni, s katerimi ugotovitvami, katerimi dokazi in katerimi listinami se navedeno ne sklada. Kolikor je s tem mišljen dogovor z dne 18. 5. 1997, pritožbeno sodišče opozarja, da je v tem dogovoru med drugim zapisano: "Drvarnica se deli po tretjini, tako kot je razdeljeno in dogovorjeno, pred prostor pa je v skupni rabi." Če pustimo ob strani dejstvo, da glede na zapisano niti ni jasno, kaj je "drvarnica" in kaj "predprostor," je evidentno, da dogovor ne daje pritožniku pravnega naslova za izključno lastništvo nobenega od spornih delov. Zakaj ustni dogovor ni veljaven pravni naslov v smislu določb ZVEtL-1, je bilo že pojasnjeno.

25.V zvezi z delom št. 5 nasprotni udeleženec pravzaprav ne oporeka odločitvi, da je del št. 5 skupni del stavbe, temveč oporeka le solastniškemu deležu na tem prostoru. Sodišče prve stopnje je v 20. točki obrazložitve (s katero se pritožba vsebinsko ne sooči) pravilno ugotovilo, da solastniške deleže na splošnih skupnih delih stavbe sodišče na podlagi šestega odstavka 23. člena ZVEtL-1 določi glede na razmerje med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe in da drugih načinov oziroma pravil za določanje solastniških deležev na splošnih skupnih delih v postopku po ZVEtL-1 niti ne more uporabiti.

Glede posameznega dela št. 4

26.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca v zvezi s posameznim delom št. 4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in obrazložilo, da na podstrešju, ki ga je nato lastnik posameznega dela št. 4 predelal v mansardo (s čimer si je povečal stanovanje in tudi kvadraturo, posledično pa tudi solastniški delež na skupnih delih stavbe, kar očitno najbolj moti nasprotnega udeleženca), pred izgradnjo mansarde ni bilo ničesar, podstrešje ni bilo v uporabi nikogar in se tudi ne omenja v nobeni od pogodb, s katerimi so sedanji etažni lastniki oziroma njihovi pravni predniki pridobili lastninsko pravico na posameznih delih (primerjaj 16. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožba je tozadevno konfuzna in prihaja sama s seboj v nasprotje, saj nasprotni udeleženec v istem odstavku (zadnji odstavek na 9. strani pritožbe) navaja, da "iz pogodb izhaja, da je pridobila C. C. stanovanje v drugem nadstropju in mansardo. Za celotno podstrešje ni pravnega naslova ..." in nato: "C.-jevi so dejansko odstranili del nad mansardo tako, da podstrešja ni več ..." C.-jevi so dejansko, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, nekdanje podstrešje spremenili (predelali) v mansardo, torej (nekdanjega, praznega in za bivanje neuporabnega) podstrešja resnično ni več. Pravni naslov za to so C.-jevi očitno imeli, saj se pritožnik sam sklicuje na "pogodbe" (ni povsem jasno, katere), poleg tega iz dogovora z dne 18. 7. 1997 izrecno izhaja, da lastnici stanovanja v drugem nadstropju "pripada v last podstrešni prostor." Kakšna naj bi bila razlika med "mansardo," "podstrešnim prostorom" (iz dogovora z dne 18. 7. 1997) in "celotnim podstrešjem" (9. stran pritožbe), pritožnik ne pojasni; pritožbeno sodišče razlike ne vidi in ugotavlja, da vsi ti pojmi v konkretnem primeru pomenijo eno in isto stvar oziroma prostor.

27.Sicer resnične, vendar neutemeljene so pritožbene navedbe, da ne drži, da D. C. stanovanje pred investicijo ne bi bilo bivalno in da bi šele z vložkom pravne prednice C. C. stavba postala trostanovanjska, saj sodišče prve stopnje česa takega ni ugotavljalo. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z gradbenim dovoljenjem, saj presoja le-tega ni predmet tega postopka, zato sodišče prve stopnje na tozadevne nerelevantne navedbe nasprotnega udeleženca tudi ni bilo dolžno odgovarjati.

28.Nekdanji del stavbe št. 11 (ki je po zadnjem etažnem načrtu postal integralni del posameznega dela št. 4) služi izključno lastniku dvoetažnega stanovanja št. 4, zato ne more biti skupni del stavbe, kot se neutemeljeno zavzema pritožba. Pritožba se konkretizirano ne sooči z razlogi sodišča prve stopnje v 16. točki obrazložitve, da podstrešja drugi etažni lastniki nikoli niso uporabljali;7 pritožba sama navaja, da "posamezni del št. 4 predstavlja zaključeno celoto v dveh etažah," kar le potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da nekdanji del št. 11 služi izključno lastniku dvoetažnega stanovanja št. 4, saj ta nekdanji del (stopnišče) povezuje dve etaži navedenega stanovanja.

29.V zvezi s pritožbenimi navedbami o dostopu do dimnikov in strehe pritožbeno sodišče opozarja na pravilno obrazložitev sodišča prve stopnje, da lahko nasprotni udeleženec v primeru potrebe za dostop do strehe ali dimnikov uporabi druge pravne podlage - to je lahko drugi odstavek 121. člena SPZ, ki določa: "Etažni lastnik mora dovoliti vstop v svoj posamezni del, da se lahko opravijo popravila in izboljšave na skupnih delih, ki jih drugače ni mogoče opraviti ali pa jih je mogoče opraviti le z nesorazmernimi stroški." Iz skic v etažnem načrtu je razvidno, da je stopnišče - nekdanji del št. 11 na zunanji strani stavbe, medtem ko so dimniki v sredini stavbe, zato tudi ni jasno, kako bi lahko nasprotni udeleženec prek nekdanjega dela št. 11 dostopal do dimnikov - za to bi moral iti skozi stanovanje oziroma mansardo št. 4, torej mu (zgolj) dostop do nekdanjega dela št. 11 ne bi nič koristil.

Glede posameznega dela št. 3 oziroma terase

30.Pritožbene navedbe, da naj bi nasprotni udeleženec do terase, ki je del stanovanja št. 3, že prej dostopal, niso z ničemer izkazane. Pritožba se argumentirano ne sooči z razlogi sodišča prve stopnje v zvezi s teraso (15. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), zato pritožbeno sodišče nima razlogov dvomiti v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede terase. Pritožbene navedbe, da glede terase ne obstaja noben pravni dogovor niti naslov, so očitno neresnične in zavajajoče, saj je v dogovoru iz leta 1997, na katerega se pritožnik večkrat sklicuje, izrecno zapisano, da terasa pripade lastniku "srednjega stanovanja," kar pa ni nič drugega kot stanovanje v prvem nadstropju. Trditve, da je imel nasprotni udeleženec vedno pravico do dostopa do terase in pred letom 2003 tudi do sobe, ki se je nato samovoljno predelala v letu 2008, so navržene in neizkazane.

31.Nerazumljive so pritožbene navedbe, da za "razliko v kvadraturi, ki predstavlja sobo in teraso," ni nobenega pravnega naslova. Sodišče v postopku po ZVEtL-1 ugotavlja obstoj pravnih naslovov za posamezne dele stavbe - torej posamezne prostore, stanovanja in druge dele stavbe, ne pa za "kvadraturo" ali "razliko v kvadraturi." Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje tudi v tem postopku. Da bi npr. izvedenec napačno izmeril ali izračunal kvadrature, pritožba niti ne trdi.

Sklepno in stroški

32.Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, pritožba predlagateljev pa je utemeljena le v manjšem delu. Ker v izpodbijanih, a nespremenjenih delih sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v tem delu pritožbi zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo.

33.V nepravdnih postopkih je osnovno pravilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške; nasprotni udeleženec v pritožbenem postopku ni uspel, predlagatelji pa so uspeli le v manjšem delu, zato je sodišče druge stopnje odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 34/2017, v nadaljevanju ZVEtL-1.

2Zaradi poenostavitve bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve sporne dele stavbe označevalo le s končno enomestno številko.

3Uradni list RS, št. 87/2002 in nadaljnji, v nadaljevanju SPZ.

4Glej npr. sklepe VSL I Cp 2588/2017 z dne 28. 2. 2018, I Cp 2108/2018 z dne 3. 4. 2019, II Cp 1963/2019 z dne 22. 1. 2020 in številne druge.

5Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

6Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

7Pritožbena navedba, podana v zvezi s procesnim grajanjem izvedbe dokaza z ogledom, da je nasprotni udeleženec "opozarjal, da mu pripada tudi dostop do podstrešnih prostorov," je pavšalna, hkrati pa ne vsebuje trditve, da je tak dostop v preteklosti imel in dejansko uporabljal. Prav tako pavšalne in neizkazane so navedbe na zadnji strani pritožbe, da je bila mansarda "vedno v uporabi za dostop do ostrešja, čiščenje dimnikov."

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 19, 19/2, 23, 23/1, 23/6, 35 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 105, 105/2, 121, 121/2 Stanovanjski zakon (1991) - SZ - člen 3, 3/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8