Jedro

Po določbi tretjega odstavka 254. člena ZPP se lahko zahteva mnenje drugih izvedencev, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljeni dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Kot je bilo obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno na naroku z izvedencem razjasnilo vsa vprašanja v zvezi z pisnim mnenjem in upoštevalo pripombe udeležencev, oba udeleženca pa sta lahko na naroku izvedencu postavljala vprašanja, zato ni podanega nobenega utemeljenega razloga za postavitev drugega izvedenca.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka potrdi.

II.Udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sklenilo, da se nepremičnina z ID znakom: del stavbe ...-192-2 dodeli v izključno last nasprotnega udeleženca (točka I izreka), ki je dolžan predlagateljici kot solastnici navedene nepremičnine izplačati vrednost njenega solastniškega deleža v znesku 60.062,50 EUR, najkasneje v roku treh mesecev od pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do dneva plačila. Obresti začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka, do plačila (točka II izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje sklenilo, da ima predlagateljica do končnega izplačila navedenega zneska zastavno pravico do višine vrednosti svojega idealnega deleža na navedeni nepremičnini (točka III izreka), ter da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (točka IV izreka), skupne stroške pa nosita udeleženca vsak v višini svojega solastniškega deleža na predmetni nepremičnini, pri čemer bo o vrsti skupnih stroškov, višini in načinu povračila sodišče prve stopnje odločilo, s posebnim sklepom, po pravnomočnosti tega sklepa (točka V izreka).

2.Zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje se pritožuje nasprotni udeleženec, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za predlagateljico.

Bistvo pritožbenih navedb je, da je sodišče prve stopnje za izplačilo vrednosti solastniškega deleža predlagateljice na predmetni nepremičnini določilo prekratki rok. Slednja namreč ni predlagala nobenega roka za izplačilo vrednosti njenega solastniškega deleža, zato bi ga moralo določiti sodišče samo, upoštevajoč vse okoliščine primera in zlati dejstvo, da je med udeležencema še v teku pravda pred sodiščem prve stopnje, ki se vodi pod opr. št. P 397/2021 in v kateri nasprotni udeleženec kot tožnik od predlagateljice kot toženke zahteva plačilo denarnega zneska v višini 24.816,94 EUR s pripadki.

V nadaljevanju pritožba še navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi dokaznemu predlogu nasprotnega udeleženca in v postopek pritegniti novega sodnega cenilca oziroma izvedenca gradbene stroke, saj so med izvedenskima mnenjema sodnega izvedenca A. A. in med mnenjem B. B. prevelika razhajanja. Prvi je namreč vrednost predmetne nepremičnine ocenil na 240.250,00 EUR, drugi pa le na 128.230,00 EUR.

Pritožba še navaja, da je sodni izvedenec A. A. pri oceni vrednosti sanacije terase povsem spregledal vsa dela, ki so povezana z zamenjavo podnic. Za sanacijo slednjih je namreč potrebno najeti avtodvigalo, urediti ograjo, podkonstrukcijo in hidroizolacijo, saj je vse navedeno verjetno že dotrajano.

3.V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za zavrnitev pritožbe in predlaga potrditev izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje, vse z stroškovno posledico za nasprotnega udeleženca.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka, ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

7.Pritožba neutemeljeno izpodbija rok za izplačilo vrednosti predlagateljičinega solastniškega deleža, na nepremičnini z ID znakom: del stavbe ...-192-2 do 1/4 (ene četrtine) celote, v višini 60.062,50 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč navedeni rok določilo v skladu s šestim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), ki določa, da mora solastnik, ki je pridobil lastninsko pravico na celi stvari, drugim solastnikom izplačati njihove solastniške deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe. Sodišče prve stopnje je tako za izplačilo predlagateljičinega solastniškega deleža na predmetni nepremičnini določilo najdaljši rok, ki ga citirano zakonsko določilo dopušča. Posledično so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

8.Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje v okviru pritožbene graje še pojasnjuje, da je iz predlagateljičinega odgovora na pritožbo razvidno, da je bil pravdni postopek Okrajnega sodišča v Mariboru, II P 397/2021, med udeležencema kot pravdnima strankama že pravnomočno končan, s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, I Cp 773/2024 z dne 28. 1. 2025, s katero je to potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljica, kot toženka, dolžna nasprotnemu udeležencu, kot tožniku, plačati znesek v višini 24.816,94 EUR s pripadki. Terjatev nasprotnega udeleženca po navedeni sodbi je tako izvršljiva.

9.Po presoji sodišča druge stopnje pritožba neutemeljeno graja zavrnitev dokaznega predloga nasprotnega udeleženca po pritegnitvi novega sodnega izvedenca oziroma cenilca gradbene stroke. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, nasprotni udeleženec, s Poročilom o ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičnini, šifra 0211/2022 z dne 19. 11. 2022, ki ga je po naročilu nasprotnega udeleženca pripravil B. B. s.p. (priloga spisa B3, v nadaljevanju: Poročilo) ne more omajati verodostojnosti in pravilnosti izvedenskega mnenja sodnega izvedenca A. A., ki ga je, s sklepom, N 9/2022 z dne 5. 10. 2023, v predmetni nepravdni postopek pritegnilo sodišče prve stopnje. Navedeno Poročilo se namreč lahko šteje le kot del trditvene podlage nasprotnega udeleženca, saj mu je predlagateljica izrecno nasprotovala in se s cenitvijo B. B. ni strinjala. Posledično je sodišče prve stopnje v postopek pritegnilo imenovanega sodnega izvedenca, ki se je z izvedenskim mnenjem z dne 11. 12. 2023, s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja z dne 18. 4. 2024 in z ustno dopolnitvijo izvedenskega mnenja na naroku 24. 10. 2024 opredelil do vseh pripomb in pomislekov nasprotnega udeleženca, izraženih tekom predmetnega nepravdnega postopka. Nasprotni udeleženec na zadnjem naroku 24. 10. 2024 ni več predlagal vnovične dopolnitve izvedenskega mnenja ali pritegnitve novega sodnega izvedenca. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je izvedensko mnenje sodnega izvedenca A. A. jasno, popolno in ni samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju ter mu je utemeljeno sledilo. Po določbi tretjega odstavka 254. člena ZPP se lahko zahteva mnenje drugih izvedencev, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljeni dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Kot je bilo obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno na naroku z izvedencem razjasnilo vsa vprašanja v zvezi z pisnim mnenjem in upoštevalo pripombe udeležencev, oba udeleženca pa sta lahko na naroku izvedencu postavljala vprašanja, zato ni podanega nobenega utemeljenega razloga za postavitev drugega izvedenca.

10.Pritožba pavšalno in dokazno nepodprto navaja, da je sodni izvedenec A. A. pri oceni vrednosti sanacije terase povsem spregledal vsa dela, ki so povezana z zamenjavo podnic (najem avtodvigala, ureditev ograje, podkonstrukcije in hidroizolacije). Izvedenec je na naroku 24. 10. 2024 vztrajal pri podanem pisnem mnenju (cenitvi) in pisni dopolnitvi, pojasnil je, da je način sanacije terase prepuščen izvajalcu (ki lahko najame avtodvigalo ali pa nosi deske na roke, se dogovori s sosedom, itd.).

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi z 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

12.Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi, s prvim odstavkom 154. člena in 366. členom ZPP ter 42. členom ZNP-1).

13.Navedbe predlagateljice v odgovoru na pritožbo niso z ničemer prispevale k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato je slednja dolžna sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 70, 70/6 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 254, 254/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.