Jedro

V pritožbi v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Zato ne more biti utemeljena pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe, kjer izvršilni zavezanec navaja dejstva, ki so podlaga za izdajo odločbe, ki se izvršuje.

Izrek

1. Tožba tožnice se zavrže. 2. Tožba tožnika se zavrne.

Obrazložitev

Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe je dne 30.12.1991 izdala odločbo, s katero je tožnikoma naložila, da morata v roku 5 dni po prejemu odločbe odstraniti garažo in drvarnico v tlorisni izmeri 5,00 X 3,00 m na zemljišču parc. št. 1508/6. Na podlagi te odločbe je isti organ dne 6.4.1992 izdal sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je ugotovil, da je prej navedena odločba postala izvršljiva dne 14.1.1992 in je dovolil njeno izvršbo. Tožnikoma je dal naknadni rok do 24.4.1992, da sama odstranita navedene objekte na zemljišču, ker bo sicer to storila inšpekcija s pomočjo ekipe za odstranjevanje nedovoljenih gradenj. V sklepu o izvršbi je še določeno, da morebitna pritožba ne zadrži njegove izvršitve. Proti takšnemu sklepu o dovolitvi izvršbe se je pritožil tožnik, tožena stranka pa je z izpodbijano odločbo njegovo pritožbo zavrnila.

V pritožbi je tožnik navedel, da tožnica ni investitorica in da se sklep ne more nanašati nanjo. Sklep pa je tudi po vsebini sporen in nesprejemljiv. Ne gre za nov objekt, ampak za adaptacijo starega. Prizidek se vklaplja v obstoječo zazidavo in h gradnji tudi sosedje niso imeli nobenih pomislekov. Tudi občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal mirovanje postopka do pridobitve gradbene dokumentacije.

V izpodbijani odločbi, s katero je zavrnila takšno pritožbo, se tožena stranka sklicuje na določbo 278. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - v nadaljevanju ZUP), ki določa, da organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti sklep o dovolitvi izvršbe. V danem primeru je bilo s kontrolnim inšpekcijskim ogledom dne 20.1.1992 ugotovljeno, da tožnika do določenega roka nista sama odstranila objekta. Zato je organ prve stopnje zakonito izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo. Po določbi 280. člena ZUP je v upravni izvršbi dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Predmet tega postopka je le presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe. Zato tožena stranka ni upoštevala navedb glede tega, da ni investitorica in drugih navedb, ki se nanašajo na odločbo, ki se izvršuje in navedb glede ravnanja posameznih organov v nekaterih drugih postopkih, ki tečejo ločeno od inšpekcijskega postopka.

Proti takšni odločitvi sta tožnika sprožila upravni spor. V tožbi navajata, da je inšpekcijski organ napačno ugotovil dejansko stanje, saj ne gre za gradnjo novega objekta, ampak le za obnovo objekta, ki je tam stal že prej. Zato tudi prejšnjega stanja ni mogoče vzpostaviti. Prejšnje stanje je takšno, da je tam obstajal skoraj razrušen objekt, praznega zemljišča pa na mestu, kjer sta tožnika gradila, ni bilo. Sedanji objekt pa je približno za polovico krajši kot je bil poprejšnji. Napačna je tudi navedba v odločbah, da naj bi se objekt nahajal na parc. št. 1508/6, medtem ko dejansko obstaja na parc.št. 1508/1, kar je razvidno tudi iz katastrskega načrta. Tožnika sta skladno z ustavitveno odločbo inšpekcije z dne 6.11.1991 zaprosila za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine, vendar dovoljenja nista mogla dobiti, ker zaradi nerešenih lastninskih vprašanj (zapuščinski postopek, ki še teče), ne moreta predložiti dokaza, da imata pravico razpolaganja z zemljiščem. Inšpekcijski postopek bi bilo treba ustaviti, dokler ne bo končan zapuščinski postopek, stanje pa se lahko sanira z izdajo začasne odločbe, za katero je tožnik pri občini naknadno zaprosil. Tožnikoma bi se z odstranitvijo objekta napravila velika škoda in tudi krivica, zato so podani tudi pogoji za izdajo začasne odredbe. Tudi Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora je dal mnenje, da je iz urbanističnih razlogov gradnja drvarnice z garažo na obravnavanem mestu možna in da bo občina obravnavala vlogo, ko bo zapuščinski postopek končan. Tožnika predlagata, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in izda začasno odredbo, s katero bo prekinil izvršilni postopek do pravnomočne rešitve tega upravnega spora.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila. Vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne. Sklicuje se na razloge, ki jih je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

K točki 1) Tožba tožnice ni dovoljena.

Zoper sklep o izvršbi se je pritožil samo tožnik, ne tudi tožnica. Zato tudi izpodbijana odločba rešuje samo tožnikovo pritožbo, ne posega pa v tožničine pravice ali v njene neposredno, na zakon oprte osebne koristi. O teh pravicah oziroma koristih je bilo odločeno s sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je, glede tožnice, postal v upravnem postopku dokončen in pravnomočen, ko je potekel rok za pritožbo. Zato je sodišče s sklepom v izreku pod 1. zavrglo tožničino pritožbo po določbi 3. točke 1. odstavka 30. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77).

K točki 2) Tožba tožnika ni utemeljena.

Sklep o dovolitvi izvršbe odločbe, ki je bila v upravni stvari izdana po uradni dolžnosti, mora organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izdati brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je postala izvršljiva (2. odstavek 278. člena ZUP). Po določbi 3. točke 2. odstavka 270. člena ZUP postane odločba, glede katere pritožba ne zadrži izvršitve, izvršljiva, ko se vroči stranki. Vsebino sklepa o dovolitvi izvršbe določa 1. odstavek 278. člena, način izvršbe za nedenarne obveznosti pa 285. člen ZUP.

Nobena od navedb, ki jih je dal tožnik v pritožbi ali v tožbi, se ne nanaša na okoliščine, ki po navedenih določbah predstavljajo zakonsko podlago za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Vse navedbe v tožbi se nanašajo na (ne)pravilnost odločbe z dne 30.12.1991, ki se izvršuje s sklepom o dovolitvi izvršbe. Po določbi 1. odstavka 280. člena ZUP pa se pritožba v upravnem izvršilnem postopku (in pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe je takšna pritožba), lahko nanaša samo na izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožena stranka je odločila pravilno in zakonito, ko takšnih navedb tožnika ni upoštevala. Z drugačnim ravnanjem bi namreč po pritožbi v izvršilnem postopku obravnavala zakonitost in pravilnost izvršilnega naslova, ki je v tem primeru upravna odločba, ki je postala že dokončna v upravnem postopku in pravnomočna.

Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika zavrnilo.

Sodišče je odločilo z uporabo določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. To določbo in določbe drugih zveznih predpisov je uporabilo kot republiški predpis po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 - I).