Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženec je tožen zaradi prekinitve električne energije, ne zaradi odklopa. V zahtevku pa tožnik zahteva ponovno priključitev na elektriko, kar pa lahko izvede le pooblaščeni sistemski operater.
Tožena stranka je podala pravno relevantni ugovor in tožeča stranka ni spremenila tožbenega zahtevka. Ko gre za ugovor tožene stranke, ki je pravno relevanten, sodišče prve stopnje ne more z materialnim vodstvom pravde pozivati tožečo stranko, da popravi tožbeni zahtevek.
I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (prvi trije odstavki izreka) spremeni tako, da pravilno glasi: Zavrne se tožbeni zahtevek, ki glasi: „Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje objekta kozolec na parc. št. 248/105 k.o. X. tako, da se ponovno priključi elektriko v objekt. Tožena stranka se je v bodoče dolžna vzdržati takšnih in podobnih ravnanj, ki imajo za posledico motenje posesti tožeče stranke na objektu, navedenem v prvem odstavku izreka.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške 541,80 EUR v roku 8 dni in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne paricijskega roka do plačila.“
II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške postopka na prvi stopnji in pritožbeni stopnji v znesku 764,00 EUR v roku 8 dni. Tožena stranka krije svoje stroške odgovora na pritožbo.
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, kolikor ga je ostalo po delnem umiku tožbe tožeče stranke. Tako je naložilo toženi stranki vzpostavitev posestnega stanja na objektu kozolec tako, da ponovno priključi elektriko v objekt. Prepovedalo je toženi stranki takšna in podobna ravnanja in naložilo pravdne stroške.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče navaja, da je do prekinitve električne energije prišlo zaradi ravnanja tožene stranke in sicer prekinitve kabla, odvitje varovalke, izklopa stikala ali pa neodvisno od ravnanja tožene stranke, ker je pregorela varovalka. Tožena stranka meni, da ne gre za protipravno in motitveno dejanje. Res toženec ni dopustil vstop v objekt R., vendar to ni motenje posesti, saj takšno ravnanje tožene stranke ni protipravno. Kot lastnik objekta ni dolžan pustiti v stavbo tretjim osebam. Tožeča stranka ni dokazala, da je toženec odklopil električno energijo za objekt. Tožeča stranka ni predlagala izvedenca elektro stroke, da bi ugotovil vzrok prekinitve električne energije za objekt kozolec. S tem ni dokazala prekinitve elektrike in prevalila to breme na stran tožene stranke. Sodišče je ugotavljalo dejansko stanje zunaj navedb tožeče stranke in ugodilo zahtevku iz razlogov, ki jih tožeča stranka ni navajala. Tožeča stranka ni navedla, da bi imela posest na elektro omarici. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tožeča stranka zahteva ponovno priključitev elektrike v objektu. Takšno ravnanje tožene stranke bi bilo v nasprotju z določilom 71. in naslednjih Energetskega zakona. Tožeča stranka ne sme opraviti ta poseg, ki mu ga sodišče nalaga, brez soglasja podjetja za elektrodistribucijo. V tem primeru bi tožena stranka storila prekršek. Sodišče nalaga toženi stranki protipravno ravnanje. Tožeča stranka ne more drugače oblikovati dajatveni del zahtevka in o tem sodišča nima razlogov v sodbi.
3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev. Izvedene priče Z. in P. so povedale, da ne gre za prekinitev kabla. To se vidi iz opravljenih meritev. Opozarja na primerljivo sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku. Svojo odločitev argumentira tako, da je do prekinitve električne energije prišlo bodisi z ravnanjem toženca ali pa neodvisno od ravnanja toženca, tako da je pregorela varovalka. Ker toženec ne dopušča preveritve vzroka prekinitve električne energije in se ne odziva na pozive tožeče stranke, tožnica pa ne more uporabljati kozolca na način kot ga je uporabljala pred tem, ko je prišlo do prekinitve električne energije, je ravnanje tožene stranke oziroma odklonitev mirne restitucije protipravno in motilno. Pri tem se opre na določbo 34. člena SPZ.
6. Tožena stranka pa se brani, da ni motila posesti, da ključavnic na vratih kozolca ni onesposobila in zlasti, da ni prekinila električne energije in da je verjetno prišlo do tehnične težave na relaciji med hišo in kozolcem. Opozarjal je tudi, da mora imeti kozolec svoje odjemno mesto in električni priključek in da je bilo obstoječe stanje protipravno. V primeru restitucije pa bi moral vzpostaviti stanje v nasprotju z 71. členom Energetskega zakona. Opozarjal je, da je pri motenju posesti možno le motiti posest elektropriključka, saj ne more sam priklopiti elektrike brez upravljalca.
7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek, ki glasi na vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da toženec „ponovno“ priključi elektriko v objektu“ nesklepčen. Iz trditvene podlage tožeče stranke in tudi iz izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da gre za „prekinitev električne energije“, do katere je prišlo z ravnanjem tožene stranke – prekinitev kabla, odvitje varovalke, izklop stikala ali pa neodvisno od ravnanja toženca tako, da je pregorela varovalka. Tožeča stranka torej toži na „ponovno priključitev elektrike v objektu“, tožena stranka pa je v pravdi opozarjala, da to lahko storil le po javnem pooblastilu sistemski operater in da se o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča z odločbo (71. člen Energetskega zakona). Vsi judikati, katere so jih citirale pravdne stranke, so bili takšni, da je šlo za ravnanje sistemskega operaterja, ki je iz določenih razlogov odklopil elektriko in je tožeča stranka z zahtevkom za motenje posesti zahtevala, da toženec naroči, da pooblaščen operater priklopi elektriko (primerjaj sklep VS RS II Ips 259/1999, podobno v primeru motenja posesti uporabe vode sklep VSL I Cp 1966/2010, sklep VSL I Cp 1216/2011 ipd.). Bistvo citirane sodne prakse je, da ima lahko uporabnik posestno varstvo tako, da se zahteva varstvo posesti in na stvari, v katerih se voda uporablja oziroma priključek za elektriko. V tej tožbeni podlagi in v obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje je navedeno, da je toženec tožen zaradi prekinitve električne energije, ne zaradi odklopa. V zahtevku pa zahteva ponovno priključitev na elektriko, kar pa lahko izvede le pooblaščenski sistemski operater. Tožena stranka je podala pravno relevantni ugovor in tožeča stranka ni spremenila tožbenega zahtevka. Ko gre za ugovor tožene stranke, ki je pravno relevanten, sodišče prve stopnje ne more z materialnim vodstvom pravde pozivati tožečo stranko, da popravi tožbeni zahtevek.
8. Sicer pa izrek sklepa tudi ni izvršljiv (na kar je toženec v pravdi opozarjal). Tudi v primeru, da bi toženec naročil ponovni priključek pri operaterju, le-to ne bi bilo možno, saj je med pravdo ugotovljeno, da sporni „kozolec“ nima svojega odjemnega mesta, kar je potrebno za priključek (primerjaj določbe 70. in naslednjih členov Energetskega zakona). Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek zavrne (358. člen ZPP).
9. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev o glavni stvari, je moralo spremeniti tudi odločitev o pravdnih stroških. Pravdni stroški tožene stranke na prvi stopnji so: nagrada za tožbo, narok, materialni stroški in kilometrina. Skupaj znesejo 398,00 EUR. Pritožbeni stroški pa so 366,00 EUR tako, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki 764,00 EUR. Tožena stranka ni priglasila zahtevka za zakonite zamudne obresti, zato je ta del odpadel. Tožena stranka tako sama krije stroške odgovora na pritožbo.