Jedro

Toženkina dejanja pomenijo protipraven poseg v tožnikovo lastninsko pravico, zato se je v bodoče dolžna vzdržati takšnih dejanj in na spornem zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora opustiti vsako poseganje v lastninsko pravico, ki jo ima tožnik na nepremičnini parc. št. 2514/1 k.o. S., še posebej košnjo in odkopavanje skrajno zahodnega dela te nepremičnine. Naložilo ji je vzpostavitev prejšnjega stanja s tem, da mora odkopani del parcele zasuti z zemljo in zatraviti. Toženki je naložilo v plačilo tožnikove pravdne stroške v znesku 2.501,24 EUR.

Zoper sodbo se zaradi kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje toženka. Predlaga, naj se izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, oziroma sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ni sposobna izvesti izkopa v obsegu, kot je bil ugotovljen z izpodbijano sodbo. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kam naj bi se odkopano zemljo odstranilo. Ni se opredelilo do fotografij, ki jih je predložila toženka. Sodelovanje izvedenca geometre v postopku ni bilo potrebno. Tožbenemu zahtevku se ni v celoti ugodilo, zavrnilnega dela pa ni v izreku. V sodbi ni navedeno, kdaj naj bi se opravljala košnja, ki se toženki prepoveduje.

Pritožba je bila vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo za odločitev relevantna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo, med postopkom pa ni zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka. Pravilna je ugotovitev, da toženkina dejanja pomenijo protipraven poseg v tožnikovo lastninsko pravico in da se je zato v bodoče dolžna vzdržati takšnih dejanj ter na spornem zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje.

Sodišče pri ugotavljanju dejstev ni vezano na nobena dokazna pravila, temveč o tem, katera dejstva šteje za dokazana, odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen Zakona o pravdnem postopku (1) - ZPP). O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (2. odstavek 213. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je torej lahko na kakršen koli način ugotavljalo, kakšna je vidljivost od tožnikove hiše do meje s toženkino parcelo. Ker se je ob ogledu na podlagi lastnega opazovanja prepričalo, da je vidljivost dobra, ni bilo potrebe po tem, da bi se za ugotavljanje tega dejstva izvajali še drugi dokazi. Razloge za zavrnitev izvedbe dokaza z rekonstrukcijo je ustrezno obrazložilo. Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje po tem, ko je zavrnilo izvedbo dokaza z rekonstrukcijo, tega dejstva ne bi smelo ugotavljati na drugačen način, niso utemeljene.

Sodišče prve stopnje je na tretji strani sodbe natančno pojasnilo, zakaj je sledilo tožbenim navedbam, da je toženka odkopala zemljo s tožnikovega zemljišča. Pritožbeno sodišče razloge sodišča prve stopnje ocenjuje za jasne in prepričljive ter jih v celoti sprejema. Sodišče prve stopnje se je na tretji strani sodbe tudi opredelilo do fotografij, ki jih je s pripravljalno vlogo z dne 7.12.2010 predložila toženka. Sodelovanje izvedenca geometra je očitno bilo potrebno zato, da se je ugotovilo, kje poteka meja med tožnikovo in toženkino parcelo. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti in ne le delno. S popravnim sklepom opr. št. P 120/2009 z dne 7.1.2011 je namreč odpravilo pisno napako iz izreka sodbe in številko 5 nadomestilo s številko 25. Toženka je ob svojem zaslišanju povedala, da je travo kosila tudi na delu parcele, ki se nahaja neposredno ob ograji. Sodišče se je z vprašanjem košnje trave med postopkom torej ukvarjalo, v obrazložitvi izpodbijane sodbe pa je pojasnilo, da je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na košnjo trave, utemeljen. Podrobnejše ugotavljanje, kdaj natančno je bila košnja opravljena, pa ob tem, da je toženka sama povedala, da je na spornem zemljišču kosila travo, ni potrebno.

Podan ni noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi. Toženka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa pritožbeno sodišče ocenjuje za nepotreben, zato mora vsaka stranka sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Ur. l. RS 73/2007 – UPB3 in 45/2008