20. 3. 2023

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Jani Porenta, Ljubljana, na seji 20. marca 2023

sklenil:

1.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku z ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. XI Ips 34126/2021 z dne 26. 5. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 34126/2021 z dne 8. 4. 2022 in s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 34126/2021 z dne 30. 3. 2022 se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodne odločbe iz prejšnje točke izreka se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje v že rešeni zadevi št. Up-1417/22, v kateri je Ustavno sodišče ustavno pritožbo s sklepom z dne 21. 11. 2022 zavrglo, ker je bila vložena prepozno. Pritožnik je predlogu priložil novo ustavno pritožbo za primer, da bi uspel s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Senat Ustavnega sodišča je dne 17. 2. 2023 sklenil, da se vloga, ki vsebuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje in novo ustavno pritožbo, izloči iz zadeve št. Up-1417/22 in se ji določi nova opravilna številka. Odločanje o tej vlogi je predmet tega sklepa.

2.Pritožnik navaja, da je rok za vložitev ustavne pritožbe zamudil iz opravičenih razlogov, ki jih med drugim utemeljuje z navedbami, da je odvetniku odpovedal pooblastilo zaradi nekakovostnega dela in je bil torej brez odvetnika; da ni mogel priti v stik z odvetnikom, ker je bil slednji med 15. 7. 2022 in 15. 8. 2022 nedosegljiv zaradi sodnih počitnic, zaradi česar je ustavno pritožbo spisal sam in se zmotil v predstavi, da bo Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo pridružilo ustavni pritožbi, ki jo je predhodno vložil odvetnik; da zaradi teh okoliščin ni mogel preveriti roka za vložitev ustavne pritožbe in je zmotno menil, da je rok 3-mesečen; in da so mu v tem obdobju diagnosticirali tumor in opravili dodatno diagnostiko, na rezultate katere še čaka.

3.Pritožnik predlaga vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z ustavno pritožbo zoper sodne odločbe, izdane v kazenski zadevi. To indicira smiselno uporabo določb Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZKP). Ker pa je 15-dnevni subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, določen v 117. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP), ugodnejši kot 8-dnevni rok, določen v prvem odstavku 89. člena ZKP, je Ustavno sodišče upoštevalo 15-dnevni rok iz drugega odstavka 117. člena ZPP, kljub temu da je predmet ustavne pritožbe sodna odločba, izdana v kazenski zadevi. Ob dejstvu, da sta roka določena različno, je namreč treba upoštevati tistega, ki stranke ne prikrajša, tj. daljšega.[1] Enako velja glede objektivnega roka za vložitev predloga; v drugem odstavku 89. člena ZKP je določen objektivni rok treh mesecev od dneva zamude, v tretjem odstavku 117. člena ZPP pa je opredeljen daljši objektivni rok šestih mesecev od dneva zamude. Pritožnik je predlog vložil pravočasno, tako znotraj 15-dnevnega kot znotraj 6-mesečnega roka.

4.Ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena ZKP Ustavno sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če ugotovi, da je pritožnik zamudil rok iz opravičenih razlogov. Senat Ustavnega sodišča ugotavlja, da pritožnik zatrjevane odpovedi pooblastila odvetniku ni izkazal, poleg tega je v ustavni pritožbi z dne 27. 8. 2022 pritožnik zapisal, da ga zastopata odvetnika, ki ju je poimensko opredelil. Pritožnik tudi ni izkazal trditev o nedosegljivosti odvetnika (enega ali obeh). Poleg tega je bila odločitev, ki jo je izpodbijal s prepozno vloženo ustavno pritožbo, pritožniku vročena več kot en mesec pred zatrjevano nedosegljivostjo odvetnika (3. 6. 2022). Pritožnik trditev o zdravstvenem stanju ni izkazal in tudi ni konkretiziral vpliva zatrjevanega stanja in diagnostičnih postopkov na zamudo roka, saj je zapisal le, da mora čakati na rezultate preiskave in da je vključen v preventivni zdravstveni program. Pravna zmota, na katero se sklicuje pritožnik, ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje.[2] To pomeni, da pritožnik roka za vložitev ustavne pritožbe ni zamudil iz opravičenih razlogov. Zato je senat Ustavnega sodišča predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil kot neutemeljen (1. točka izreka), ustavno pritožbo pa zavrgel, ker je vložena prepozno (2. točka izreka).

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 6. člena in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – ZUstS) ter prve alineje drugega odstavka 46. člena v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik senata Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) ter člana Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejel soglasno.

Dr. Dr. Klemen Jaklič

(Oxford ZK, Harvard ZDA)

Predsednik senata

[1]Prim. sklepa Ustavnega sodišča št. Up-71/05 z dne 11. 3. 2005 (OdlUS XIV, 40) in št. Up-950/15 z dne 26. 4. 2016.

[2]Glej A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2005, str. 491, sklep Ustavnega sodišča št. Up-298/21 z dne 7. 10. 2021 (Uradni list RS, št. 171/21) in sklep Ustavnega sodišča št. Up-858/19 z dne 9. 5. 2022.