Jedro

Ob upoštevanju ugotovljenega premoženjskega stanja tožnik ne more doseči popolne taksne oprostitve, saj je taka oprostitev namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor tožnika kljub nizki plači ni mogoče uvrstiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, dovolilo pa je njeno obročno plačilo tako, da mora tožnik 621 EUR sodne takse plačati v štiriindvajsetih zaporednih mesečnih obrokih1, prvega v višini 23 EUR, ostale pa v višini 26 EUR.

2. Tožnik zoper takšno odločitev vlaga laično pritožbo. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo Zakon o sodnih taksah (ZST-1) in Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Prilaga sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Z 2/2021 s 27. 1. 2021, iz katerega je razvidno, da je upravičen do oprostitve plačila sodne takse in dodelitve brezplačne pravne pomoči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki v pritožbenem postopku niso izpodbijane, izhaja, da je tožnik v relevantnem obdobju prejemal plačo v povprečni višini 919,25 EUR mesečno, in je lastnik motornega vozila nizke vrednosti ter nepremičnine, katere vrednost po GURS znaša 15.418 EUR.

5. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik, ob upoštevanju tako ugotovljenega premoženjskega stanja ne more doseči popolne taksne oprostitve, saj je taka oprostitev namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor tožnika kljub nizki plači ni mogoče uvrstiti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je do popolne oprostitve upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (1. v zvezi s 6. odstavkom 11. člena ZST-1). Po 2. odstavku 13. člena ZBPP pa je do te pomoči upravičena oseba, katere mesečni dohodek (lastni dohodek) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta trenutno znaša 804,36 EUR in ga tožnikova plača presega. Drugačne odločitve v nekaterih drugih sodnih postopkih2 na pravilnost presoje sodišča prve stopnje ne morejo vplivati, saj pritožbeno sodišče nanje ni vezano.

6. Utemeljeno pa je sodišče prve stopnje upoštevalo pritožnikovo likvidnostno stanje (5. odstavek 11. člena ZST-1) in mu omogočilo plačilo sodne takse v 24 obrokih po 23 oziroma 26 EUR. S takšnim plačilom ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

7. Višje sodišče je zaradi opisanega na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 Zapis „obrokih po 218,25 EUR“ v II. točki izreka izpodbijanega sklepa je očitna pisna pomota, ki jo lahko sodišče prve stopnje kadarkoli odpravi. 2 V sklepu, ki ga prilaga pritožnik (in se tudi sicer nanaša na drugo časovno obdobje) ni ocene, ali tožnik izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ampak le pojasnilo, da mu je bila ta odobrena s sklepom z 19. 1. 2021.