Jedro

Sodišče prve stopnje je tako v času prekinitve postopka, do katere je prišlo na podlagi zakona, v času, ko zaradi prekinitve postopka ne bi smelo opravljati procesnih dejanj in preden je izdalo sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka z novim upnikom, izdalo izpodbijani sklep, v katerem je kot upnika navedlo neobstoječ pravni subjekt, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod I. točko izreka zavrnilo dolžnikov ugovor po izteku roka, pod II. točko izreka pa zavrnilo dolžnikov predlog za omejitev izvršbe.

2. Zoper tak sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu in izrecno izpodbija le II. točko izreka izpodbijanega sklepa. V pritožbi navaja, da odločitev sodišča ni v skladu s temeljno določbo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da se izvršba za plačilo denarne terjatve dovoli v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje, saj je vrednost nepremičnine približno petkrat višja od upnikove terjatve, kar zadošča za njeno celotno poplačilo. Dejansko pa je vrednost bistveno višja, saj je bila vrednost 85.000,00 EUR ugotovljena s sodnim cenilcem. Zmotno je tudi stališče sodišča, da nepremičnina nima zagotovljenega dostopa, saj gre za nova komfortna stanovanja z vsemi pritiklinami. Zmotno je tudi stališče sodišča, da je verjetnost, da bi bil posamezni del sploh prodan, zelo majhna. Nedvomno je lažje prodati eno stanovanje kot vse stanovanja v objektu z večjim številom stanovanj. Za poplačilo upnikove terjatve pa v obravnavanem primeru povsem zadošča eno stanovanje. Če bi bila na javni dražbi prodana celotna stavba, bi dolžnik utrpel ogromno škodo, saj bi bila tudi druga stanovanja prodana za ceno doseženo na javni dražbi, ki je lahko tudi polovica realne vrednosti.

3. Pritožba je utemeljena iz razlogov, na katere pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pazi po uradni dolžnosti.

4. Po pregledu spisovnega gradiva je namreč pritožbeno sodišče ugotovilo, da je (nekdanji) pooblaščenec upnika A. d.o.o. sodišče prve stopnje že z dopisom z dne 29. 2. 2016 (listna št. 26 spisa) obvestil, da je družba A. d.o.o. bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku ter da sta premoženje in obveznosti izbrisane družbe prevzeli družbenici S. S. ter S. S.-1. Kljub navedenemu je prvostopenjsko sodišče 5. 8. 2016 izdalo sklep, v katerem je kot upnika navedlo družbo A. d.o.o., ki je že 10. 2. 2016 nehala obstajali, kar predstavlja razlog za prekinitev postopka po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP. Tak razlog onemogoča nadaljnji postopek, zato sodišče v takšnih primerih ugotavlja, da je do prekinitve prišlo (sklep ima deklaratorni značaj). V skladu z 208. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga od 1. do 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP nadaljuje, ko stranka izjavi, da prevzema postopek, ali ko jo sodišče k temu pozove. Prvostopenjsko sodišče sklep o prekinitvi postopka ni izdalo, temveč je zgolj z dopisom S. in S. S.-1 pozvalo, naj v roku 8 dni izjavita, ali prevzemata predmetni postopek, to pa je storilo šele ob izdaji izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je tako v času prekinitve postopka, do katere je prišlo na podlagi zakona, v času, ko zaradi prekinitve postopka ne bi smelo opravljati procesnih dejanj in preden je izdalo sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka z novim upnikom, izdalo izpodbijani sklep, v katerem je kot upnika navedlo neobstoječ pravni subjekt, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, saj ugotovljene kršitve postopka samo ni moglo odpraviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. in prvim odstavkom 354. člena ZPP ter 15. členom ZIZ).

6. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje najprej izdati sklep o nadaljevanju postopka z novim upnikom oziroma sklep o vstopu novega upnika v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ in šele nato odločiti o dolžnikovem ugovoru po izteku roka in predlogu za omejitev izvršbe.