- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sodba II Cp 1979/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1979.2019 Civilni oddelek
Povzetek
- Dopolnitev sodbeAli je pritožba ustrezno pravno sredstvo za dosego odločitve o delu zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo?
- Rok za predlog za dopolnitev sodbeAli je pritožnik zamudil rok za predlog za dopolnitev sodbe?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba utemeljena glede na to, da sodišče prve stopnje ni odločilo o nasprotnem tožbenem zahtevku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga, naj se sodba dopolni (325. člen ZPP). Pritožba (zoper odločitev o drugem delu tožbenega zahtevka oziroma celo o zahtevku druge stranke) ni ustrezno pravno sredstvo za dosego odločitve o delu zahtevka oziroma o zahtevku, o katerem sodišče ni odločilo. Rok, v katerem bi pritožnik lahko predlagal izdajo dopolnilne sodbe, pa je ob vložitvi obravnavane pritožbe že potekel.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da mora tožeči stranki v 15 dneh plačati 54.733,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 7. 2017, 74 EUR izvršilnih stroškov in 4.729,54 EUR stroškov pravdnega postopka.
2. Zoper takšno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje toženec. Predlaga njeno razveljavitev. Pojasnjuje, da je s prvo pripravljalno vlogo vložil tudi nasprotno tožbo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ob sočasnem plačilu preostanka kupnine, o kateri sodišče prve stopnje ni odločilo. Sodišče prve stopnje je zato napačno odločilo o tožbi.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbena graja je namenjena le temu, da sodišče prve stopnje ni odločilo o pritožnikovem (nasprotnem) tožbenem zahtevku. Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga, naj se sodba dopolni (325. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pritožba (zoper odločitev o drugem delu tožbenega zahtevka oziroma celo o zahtevku druge stranke) ni ustrezno pravno sredstvo za dosego odločitve o delu zahtevka oziroma o zahtevku, o katerem sodišče ni odločilo. Rok, v katerem bi pritožnik lahko predlagal izdajo dopolnilne sodbe, pa je ob vložitvi obravnavane pritožbe že potekel. 6. Ker nasprotni tožbeni zahtevek tudi ni takšen, da bi bila pravilnost odločitve v izpodbijani sodbi odvisna od (ne)odločitve o njem, pritožba ni utemeljena.
7. Odločitve v izpodbijani sodbi pritožnik vsebinsko ne izpodbija. Višje sodišče je zato preizkusilo, ali so podani razlogi, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti in ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo (določbe Obligacijskega zakonika; OZ in določbe Pogodbe o finančnem lizingu, ki predstavlja pravo med strankama) uporabilo pravilno, uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa ni zagrešilo. Pritožbo je zato v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka; odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.