Jedro

Ker je bil storilec voznik začetnik, za katerega je zakonodajalec predvidel strožje kaznovanje in se od njih tudi upravičeno pričakuje doslednejše spoštovanje cestnoprometnih predpisov, poleg tega pa še poklicni voznik, bi se moral še toliko bolj zavedati posledic svojega ravnanja.

Izrek

Pritožba storilčevih zagovornikov se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Storilec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Obrazložitev : Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu M. N. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za AM, B1, B, C1, C, BE, C1E, CE in G kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj, ko je storil prekršek, s katerim je kot voznik začetnik presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo v plačilo sodno takso.

Proti takšnemu sklepu se pritožujejo storilčevi zagovorniki iz vseh pritožbenih razlogov, v pritožbi pa navajajo, da sodišče ni preverilo vseh dejanskih okoliščin, saj je spregledalo, da je storilec poklicni voznik, zaposlen kot šofer tovornega vozila pri ..., A. B. s. p., N., njegovo delo pa je predvsem vožnja tovornega vozila po državah EU, za kar potrebuje vozniško dovoljenje za kategorije C1, C, BE, C1E in CE. S temi vozili ni storil nobenega prekrška, za katerega bi mu bile izrečene kazenske točke, prav tako ni storil prekrška, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, zato so izpolnjeni pogoji, da se mu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za C1, C, BE, C1E in CE kategorije motornih vozil. Pritožba ni utemeljena.

Storilčevi zagovorniki v pritožbi ne izpodbijajo ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je storilec v času od 31. 3. 2009 do 21. 7. 2009 kot voznik začetnik z dvema pravnomočnima plačilnima nalogoma PP M. dosegel 12 kazenskih točk v cestnem prometu, pri čemer je vse prekrške storil z motornim vozilom B kategorije, in sicer je dva prekrška storil 21. 3. 2009, en prekršek pa 10. 7. 2009, ko je v skladu z določbo 66. tč. I. odst. 23. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) še imel status voznika začetnika, saj je vozniško dovoljenje za B kategorijo motornih vozil prvič pridobil 17. 4. 2008. Ob takšnih ugotovitvah, na katere je pritožbeno sodišče vezano, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je v III. in IV. odst. 22. čl. Zakona o prekrških (ZP-1) v zvezi s IV. odst. 235. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) določeno, da vozniku začetniku, ki v obdobju treh let doseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu, sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel predpisano število kazenskih točk. Storilčevi zagovorniki se sklicujejo na V. odst. 235. čl. ZVCP-1, ki določa, da se lahko imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen če je z vozilom te kategorije dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Iz citiranega besedila jasno izhaja, da je to le možnost, ki jo sodišče uporabi glede na vse okoliščine primera, nikakor pa je ni dolžno uporabiti. Ob izpolnjevanju pogojev, da storilec s kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, ni dosegel ali presegel tretjino tretjino kazenskih točk predpisanih za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in ni storil prekrška, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, mora tako sodišče presojati tudi druge okoliščine samega primera. Pritožbeno sodišče sicer šteje za dokazano, da je za storilca vožnja tovornih vozil C in CE kategorije osnovni poklic, iz spisovnega gradiva pa izhaja tudi, da storilec z motornim vozilom, s katero opravlja svoj poklic, ni dosegel ali presegel tretjine kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, niti ni storil nobenega prekrška, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, vendar pa po oceni pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti V. odst. 235. čl. ZVCP-1, saj ni mogoče spregledati dejstva, da je storilec voznik začetnik. Zakonodajalec je za voznike začetnike predvidel strožje pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zaradi česar se od njih tudi upravičeno pričakuje doslednejše spoštovanje cestnoprometnih predpisov, zlasti pa bi moral biti pri tem dosleden obravnavni storilec, saj je poleg tega, da je voznik začetnik, tudi poklicni voznik in bi se moral še toliko bolj zavedati posledic svojega ravnanja in se še posebej izogibati storitvi hujših prekrškov, kot jih je glede na podatke v spisu storil (list. št. ..., prilogi ... in ...). Pritožbeno sodišče je namreč mnenja, da je tudi teža prekrškov, za katere so storilcu bile pravnomočno izrečene kazenske točke, s katerimi je dosegel predpisano število kazenskih točk, dejstvo, ki ga je pri morebitni uporabi določb V. odst. 235. čl. ZVCP-1 potrebno upoštevati. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče meni, da uporaba V. odst. 235. čl. ZVCP-1 v obravnavani zadevi ni na mestu in je pritožba storilčevih zagovornikov neutemeljena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevih zagovornikov v skladu s III. odst. 163. čl. ZP-1 kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Ker storilčevi zagovorniki s pritožbo niso uspeli, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo s posebnim plačilnim nalogom odmerilo prvostopenjsko sodišče (III. odst. 34. čl. Zakona o sodnih taksah – ZST-1).