Jedro

14.Enako neupoštevne so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na (-) postopkovne kršitve, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo v drugih pravdnih postopkih, ki tečejo (ali so tekli) med istima pravdnima strankama, (-) na dejstva, ki so bila po pritožbenih navedbah ugotovljena v drugih pravdnih postopkih (npr. o sklenitvi pogodbe o upravljanju) ali na (-) materialnopravna stališča, zavzeta v drugih pravdnih postopkih (npr. o veljavnosti pogodbe o upravljanju). Tudi do teh pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče zaradi njihove nepomembnosti pri presoji utemeljenosti pritožbe v tej konkretni zadevi v nadaljevanju ne bo izrekalo.

29.Zapisnik o naroku v spisu potrjuje razloge sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je razpisani narok dne 30. 5. 2024 bil opravljen, zapisnika o opravljenem naroku pa glede na določbe ZPP tožencu ni bilo treba vročiti. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da je bila izpodbijana sodba izdana brez opravljenega naroka in zapisnika o naroku ter ni podana uveljavljanja bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tem. Ob tem tudi ni utemeljen pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta postopkovna kršitev (protispisnost) je namreč podana takrat, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takšnega nasprotja ni, saj so razlogi izpodbijane sodbe skladni s spisovnim gradivom, ki potrjuje, da je narok 30. 5. 2024 bil opravljen, prav tako pa tudi, da se ga je udeležil le tožničin pooblaščenec, toženec pa se naroka ni udeležil. Sodba sodišča prve stopnje je obrazložena, ima vse potrebne in jasne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in niso v nasprotju z izrekom, ki je razumljiv in brez notranjih nasprotij, zato sodba omogoča pritožbeni preizkus. V pritožbi večkrat očitana postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da vložena kazenska ovadba toženca (in priče) zoper sodnico, kar ponovno izpostavlja pritožnik v pritožbi, ni razlog, zaradi katerega se toženec ni mogel udeležiti razpisanega naroka. Vložena kazenska ovadba zoper razpravljajočo sodnico tudi ni razlog za preklic in preložitev naroka, pri čemer stališče druge sodnice v drugi pravdni zadevi, na katerega se ponovno sklicuje pritožnik, ni zavezujoče za odločitev v predmetni pravdni zadevi. Kazenska ovadba še ni dokaz, da je bilo v njej naznanjeno kaznivo dejanje storjeno, zato niso pravno upoštevne sicer obširne navedbe pritožnika, s katerimi se zavzema za drugačno stališče.

15.V obravnavani zadevi odločilno pravno podlago za sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti predstavlja določba tretjega odstavka 454. člena ZPP, ki določa, da sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave v primeru, če je tožena stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, in če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP, to je, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP), kar pomeni, da ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim pravilom.

Izrek

30.Okoliščina, da se posamezne pravdne (in tudi izvršilne) zadeve, v katerih so udeležene iste stranke, sočasno vodijo, da jih ali so jih vodile različne sodnice sodišča prve stopnje ali ista sodnica več pravdnih zadev, ne pomeni v pritožbi zatrjevanega dogovorjenega in nezakonitega prepletanja pravdnih postopkov v škodo toženca. Vsaka pravdna zadeva, ki je sodniku dodeljena, predstavlja samostojno zadevo, v kateri opravlja procesna dejanja in odloča na podlagi stanja zadeve in konkretnih spisovnih podatkov. Prav tako zgolj dejstvo, da se posamezna procesna dejanja v teh zadevah časovno različno opravljajo, še ne pomeni, da sta bila naroka v obravnavani zadevi razpisana nezakonito, kot neutemeljeno navaja toženec, in tudi ne drži pritožbeni očitek o kršenju Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in Sodnega reda, očitek o prejudiciranju sodbe v toženčevo škodo, ker je pravda P 112/2022 dospela v postopek štiri mesece prej, očitek o zlorabi in kršitvi prvega odstavka 11. člena ZPP oziroma drugega odstavka 450. člena ZPP ter očitek o namerni določitvi 13.00 ure naroka.

16.Pritožbeno ni sporno, kar tudi sicer potrjuje spisovno gradivo, da sta izvedbo naroka v svojih dopustnih pripravljalnih vlogah izrecno predlagali obe pravdni stranki, zaradi česar je sodišče prve stopnje razpisalo narok. Pritožbeno tudi ni sporno, da je sodišče prve stopnje zato razpisalo narok za dne 30. 5. 2024 in da se toženec tega razpisanega naroka za glavno obravnavo ni udeležil. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec na narok pravilno vabljen. Vabilo na narok mu je bilo vročeno, kot potrjujejo tudi spisovni podatki, s fikcijo vročitve,2 sodno pisanje pa mu je bilo puščeno v hišnem predalčniku (dne 22. 3. 2024), česar pritožnik ne prereka. Sodišče prve stopnje je skladno s spisovnim gradivom tudi pravilno ugotovilo, da je bil toženec v vabilu pravilno opozorjen na pravne posledice izostanka z naroka.3 Vabilo na pripravljalni narok ima podlago v 279.c členu ZPP, ki se v sporih majhne vrednosti uporablja na podlagi 442. člena ZPP. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe o nepravilnem vabilu na pripravljalni namesto poravnalni narok. Toženec je imel od prejema vabila za pripravo na narok tudi zagotovljenih več kot 15 dni časa (drugi odstavek 280. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP), zato je neutemeljen pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. ZPP tudi ne določa obveznosti sodišča, da mora o sprejetem sklepu, da prošnji za preložitev naroka ne bo ugodilo, obvestiti stranko, ki je preložitev predlagala, čemur sledi tudi ustaljena in enotna sodna praksa, ki je že zavzela stališče, da se mora stranka, če ne prejme obvestila o preklicu naroka, le-tega udeležiti, ker sicer sama odgovarja za morebitne posledice izostanka z naroka. Če sodišče na predlog toženca za preložitev naroka ni odgovorilo, je toženec lahko sklepal, da njegovem predlogu ni ugodilo.

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje na podlagi pripoznave potrdi.

31.Neutemeljena je tudi pritožba zoper stroškovno odločitev. Glede na že zgoraj pojasnjeno pravilnost odločite sodišča prve stopnje o glavni stvari, je posledično sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP. Ker je tožnica delno umaknila tožbo zaradi tekom postopka 20. 6. 2022 plačanega zneska 225,52 EUR in 16. 12. 2022 plačanih zakonskih zamudnih obresti za zamujena plačila računov v znesku 6,12 EUR, v preostalem, še spornem znesku 180,62 EUR pa je uspela, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da mora toženec povrniti tožnici njene pravdne stroške (II. točka izreka). Ni pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje napačno priznalo tožnici stroške udeležbe na naroku. Pravilno se je sklicevalo na določbo 155. člena ZPP (v zvezi s 442. členom ZPP) ter na veljavno Odvetniško tarifo (OT). Skladno z OT je tožnici, ki je zastopana po pooblaščencu - odvetniku, priznalo 50 točk za zastopanje na naroku za glavno obravnavo (tar. št. 21/3 OT), saj se je naroka, kot potrjujejo tudi spisovni podatki, tožničin pooblaščenec udeležil in 200 točk za odgovor na ugovor (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19/1 OT), saj je tožnica odgovor na ugovor podala z vlogo z dne 17. 8. 2022 (list. št. 133), dopolnitev tožbe pa z drugo vlogo z dne 17. 11. 2022 (list. št. 146 - 148). Ne drži pritožbeni očitek o neutemeljeno priznanih 200 točk, ker naj bi odgovor na ugovor podala v dopolnitvi tožbe. Toženec prav tako ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o nepotrebnosti pridobitve zemljiškoknjižnega izpiska, ker naj bi plačal nesporno in dejansko dobavljeno toploto pred začetkom pravdnega postopka, saj je tožnica z zahtevkom v znesku 180,62 EUR uspela in je sodišče prve stopnje tožnici 50 točk za pridobitev zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je tožnica priložila dopolnitvi tožbe (priloga A9) utemeljeno priznalo (tar. št. 43/5 OT).

Obrazložitev

17.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da razlog, ki ga je toženec navedel v vloženem predlogu z dne 27. 5. 2024 (na list. št. 182 v spisu) za preklic naroka in opravičilu izostanka z razpisanega naroka, ne predstavlja upravičenega razloga za neudeležbo toženca na naroku. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da vložena kazenska ovadba toženca (in priče) zoper sodnico, kar ponovno izpostavlja pritožnik v pritožbi, ni razlog, zaradi katerega se toženec ni mogel udeležiti razpisanega naroka. Vložena kazenska ovadba zoper razpravljajočo sodnico tudi ni razlog za preklic in preložitev naroka, pri čemer stališče drugih dveh sodnic v drugih pravdnih zadevah, na katerega se ponovno sklicuje pritožnik, ni zavezujoče za odločitev v predmetni pravdni zadevi. Kazenska ovadba še ni dokaz, da je bilo v njej naznanjeno kaznivo dejanje storjeno, zato niso pravno upoštevne sicer obširne navedbe pritožnika, s katerimi se zavzema za drugačno stališče. Pri presoji upravičenih razlogov za preklic so nepomembne pritožbene navedbe, da policisti vloženih kazenskih ovadb ne preiskujejo.

32.Ob obrazloženem se tako toženčeva pritožba pokaže za neutemeljeno. Ker pritožbeno sodišče pri pritožbenem preizkusu ni zasledilo kršitev, ki predstavljajo dopusten pritožbeni razlog in na katere pazi po uradni dolžnosti, je toženčevo pritožbo zavrnilo ter sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo na podlagi pripoznave tožencu naložilo, da mora v roku osem dni plačati tožnici znesek 180,62 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, določno opredeljenimi v I. točki izreka (I. točka izreka) in 566,64 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

18.Pritožbeno stališče, da odločitev o teh kazenskih ovadbah predstavlja predhodno vprašanje, ni utemeljeno. Za predhodno vprašanje gre v primeru, ko je izdaja odločbe odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ (prim. 13. člen ZPP). Pri odločanju o vloženih kazenskih ovadbah ne gre za takšen primer. Prav tako ne drži, da bi sodišče s tem, ko je opravilo narok, odločalo o vloženih kazenskih ovadbah oziroma o storitvi naznanjenih kaznivih dejanj. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločalo zgolj in izključno o postavljenem tožbenem zahtevku (prvi odstavek 2. člena ZPP). V zvezi s tem pritožbeno uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni utemeljeno.

2.Toženec vlaga zoper navedeno sodbo na podlagi pripoznave pravočasno laično pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (vse po 338. členu Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 442. členom ZPP), s katero izpodbija sodbo na podlagi pripoznave v celoti. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in razveljavi sodbo na podlagi pripoznave (v nadaljevanju izpodbijana sodba) ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče bo pritožbeno navedbe zaradi njihove obširnosti povzelo v nadaljevanju obrazložitve skupaj z odgovorom nanje.

33.O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločilo, ker jih toženec ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

19.Vložene kazenske ovadbe prav tako ne pomenijo, da bi v tej pravdni zadevi odločalo stvarno ali krajevno nepristojno sodišče (kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče se strinja tudi s pojasnilom sodišča prve stopnje, da zgolj dejstvo vložitve kazenske ovadbe še ne pomeni, da je bilo naznanjeno kaznivo dejanje storjeno in da zato to ne more predstavljati procesne ovire za nadaljnji pravdni postopek.

3.Pritožba je bila na podlagi 344. člena ZPP v zvezi z 422. členom ZPP vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4.Obravnavana zadeva je že bila predložena pritožbenemu sodišču. Pritožbeno sodišče je z dopisom Cp 260/2024 z dne 18. 9. 2024 v skladu s tretjim odstavkom 346. člena ZPP pozvalo sodišče prve stopnje, da pri predsednici Okrožnega sodišča v Celju pridobi konkretno pojasnilo o razlogih za dodelitev zadeve sodnici A. A., saj iz Odredbe predsednice Okrožnega sodišča v Celju Su 60/2023 z dne 9. 6. 2023 (v nadaljevanju Odredba predsednice) ne izhaja razlog za (pre)dodelitev, sklicevanje na zagotavljanje pravice do sojenja v razumnem roku pa samo po sebi še ne predstavlja zadostnega razloga za dodelitev zadeve drugemu sodniku; ter nato izvede postopek po 346. a členu ZPP in zadevo ponovno posreduje v pritožbeno odločanje pritožbenemu sodišču. Sodišče prve stopnje je pridobilo Pojasnilo predsednice Okrožnega sodišča v Celju Su 60/2022 z dne 10. 10. 2024 s prilogami (Zapisnik 36. seje Sodnega Sveta RS z dne 30. 3. 2023, Predlog za predodelitev pravdnih zadev sodnice B. B. predsednice Okrajnega sodišča v Celju Su 41/2023 z dne 8. 6. 2023 (v nadaljevanju Predlog predsednice okrajnega sodišča, in Odredba predsednice) in jih skupaj z dopisom pritožbenega sodišča Cp 260/2024 /2024 z dne 18. 9. 2024 vročilo strankam v odgovor (tožnica odgovora ni podala, toženec pa je podal pravočasen obširen odgovor z dne 7. 11. 2024, ki bo povzet v nadaljevanju) ter zadevo ponovno predložilo pritožbenemu sodišču.

-------------------------------

20.Pri presoji, ali gre zaradi vloženih kazenskih ovadb za upravičen razlog za preklic naroka v smislu določb 115. člena ZPP, je prav tako povsem nepomembna pritožbena trditev, da je bila razpravljajoča sodnica seznanjena z vloženimi kazenskimi ovadbami. Do obsežnih pritožbenih navedb v tej smeri se zaradi njihove nepomembnosti pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeljevati.

5.Pritožba ni utemeljena.

1Po petem odstavku 458. člena ZPP o pritožbi zoper sodbo ali sklep v postopku v sporu majhne vrednosti odloči sodnik posameznik. Sodnik posameznika lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega ni sodne prakse ali ni enotna.

21.Sodišče prve stopnje je torej pravilno presodilo, da toženec z vlogo z dne 27. 5. 2024, v kateri se je skliceval na številne vložene kazenske ovadbe, ni izkazal upravičenih razlogov za preklic naroka. Z izdano izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave sodišče prve stopnje zato ni zagrešilo relativne bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP zaradi napačne uporabe določb 115. člena ZPP ali katere od absolutnih bistvenih procesnih kršitev po drugem odstavku 339. člena ZPP, ki jih obsežno zatrjuje pritožba (1., 2., 4., 7., 8., 10., 13., 14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje s tem, ko toženca pred narokom ni obvestilo, da naroka ne bo preklicalo, tudi ni kršilo določb pravdnega postopka (toženec v zvezi s tem uveljavlja kršitve 7., 10., 13. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj se mora stranka naroka udeležiti, če ta ni preklican. Do navedb, s katerimi je toženec utemeljeval preklic razpisanega naroka, se je sodišče prve stopnje povsem pravilno opredelilo v izpodbijani sodbi, s čimer je zavarovalo toženčevo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

6.Pritožbeno sodišče v zvezi s tožnikovimi navedbami o nezakoniti predodelitve zadeve sodnici uvodoma pojasnjuje, da ugotovljeno dejstvo, da je bila v konkretnem primeru zadeva predodeljena sodnici A. A. (sprva je bila zadeva dodeljena sodnici B. B.), ne utemeljuje očitane absolutno bistvene kršitve po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP). Določba 158. člena Sodnega reda (v nadaljevanju SR) namreč dopušča, da se zaradi daljše sodnikove odsotnosti ali preobremenjenosti njegove že dodeljene zadeve (lahko) dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov. Odločitev sprejme predsednik sodišča. Poleg citirane določbe se pri predodeljevanju zadev upoštevata tudi določbi 155. in šestega odstavka 156. člena SR. Slednji odkazuje na letni razpored sodnikov, s katerim se določijo pravila za dodeljevanje zadev. Določba 155. člena SR pa nalaga predsedniku sodišča skrb za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve sodnikov.

22.Prav tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo procesne kršitve, ker ni zaslišalo s strani toženca predlagane priče C. C. ali drugih predlaganih dokazov (uveljavljena kršitev iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je zato, ker se toženec naroka ni udeležil, svojega izostanka pa ni opravičil z utemeljenimi razlogi (115. člen ZPP), ravnalo skladno z določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP in izdalo sodbo na podlagi pripoznave brez nadaljnjega obravnavanja po določbah 316. člena ZPP, torej brez izvajanja predlaganih dokazov z zaslišanjem prič.

2Primerjaj določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP; obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, pripeto k list. št. 175 v spisu.

7.V obravnavanem primeru je bila zadeva P 222/2022, kot je razvidno iz pojasnila predsednice Okrožnega sodišča v Celju Su 60/2022 z dne 23. 9. 2024 (v nadaljevanju Pojasnilo predsednice) po razveljavitvi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani (COVL) VL 44129/2022 odstopljena v nadaljnje odločanje Okrajnemu sodišču v Celju in je bila v skladu s tedaj veljavnim Letnim razporedom dela sodnic in sodnikov Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot za leto 2023 zadeva dodeljena okrajni sodnici B. B.. Sodnica B. B. je bila s sklepom Sodnega sveta RS z dne 30. 3. 2023 za obdobje treh let dodeljena na Upravno sodišče RS, Zunanji oddelek v Celju, premestitev sodnice pa je bila po sklepu Sodnega sveta RS izvedena trideseti dan po pravnomočnosti, to je bilo 12. 6. 2023. Odredba predsednice je bila izdana na Predlog predsednice okrajnega sodišča na podlagi 17. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in 158. člena SR zaradi triletne dodelitve, to je daljše odsotnosti sodnice B. B. in zaradi zagotavljanja sojenja v razumnem roku, ob hkratnem zagotavljanju enakomerne obremenitve pravdnih sodnic Okrajnega sodišča v Celju. Z Odredbo predsednice so bile nerešene P zadeve predodeljene drugim sodnicam Okrajnega sodišča v Celju, naključnost (pre)dodeljevanja zadev je bila tako ob predodelitvi zagotovljena, hkrati pa je bila zagotovljena tudi pravica strank do sojenja v razumnem roku in enakomernost obremenitve ostalih prisotnih pravdnih sodnic. V Odredbi predsednice so bili torej izpostavljeni kriteriji SR ustrezno upoštevani. Datum 12. 6. 2023 predstavlja presečni datum in ključ, ki ga za predodelitev zadev vsebuje Odredba predsednice zagotavlja, da v zadevi sodi naravni sodnik, saj vsebuje preverljive in transparentne objektivne kriterije. Narejen je v skladu z vnaprej določenimi objektivnimi pravili, s čimer je bila zagotovljena zahtevana naključnost pri določanju razpravljajočega sodnika.

8.Na zakonitost predodelitve zadeve ne vpliva, da sodnica A. A. tožencu pred razpisanim narokom Odredbe predsednice ni vročila, ampak jo je vročila šele po izdaji izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče se ne strinja s tožnikovimi navedbami, da to pomeni, da je bila Odredba predsednice spisana naknadno oziroma je bila naknadno dopolnjena. Nevročitev Odredbe predsednice tožencu tudi ni upravičen razlog za toženčevo neudeležbo na naroku.

23.Sodišču prve stopnje se v izpodbijani sodbi ni bilo treba izrekati o tožničinem predlogu za stransko intervencijo, saj predlagani stranski intervenient v tem postopku svoje udeležbe sploh ni prijavil.

3Primerjaj 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in vabilo narok za toženca na list. št. 176 v spisu.

9.Neutemeljene so tožnikove navedbe o neutemeljeni in protizakoniti uporabi tretjega odstavka 346. člena ZPP, ker je dopis pritožbenega sodišča Cp 260/2024 podpisan s strani predsednice senata pritožbenega sodišča, saj je bil sklep o pridobitvi poročila sodišča prve o kršitvah določb postopka sprejet na seji pritožbenega senata v skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP. Ravnanje pritožbenega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 346. člena ZPP pa ne pomeni protizakonitega vmešavanja v odločanje o pritožbi in prejudiciranje rezultata v korist tožnice.

24.Ker je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave brez nadaljnjega obravnavanja, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da se je sodišče z izdajo sodbe na podlagi pripoznave ponovno izrekalo o veljavnosti pogodbe o upravljanju, o čemer je bilo po toženčevem stališču že pravnomočno odločeno v drugem postopku, oziroma da o tem predhodnem vprašanju (torej o veljavnosti pogodbe o upravljanju) zmotno ni presojalo.

4Primerjaj tretji odstavek 3. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 316. člena ZPP.

10.Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek o postopkovni kršitvi po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bila sodnica s sklepom predsednika sodišča izločena, niti ni zatrjevanih razlogov iz 1. do 5. točke prvega odstavka 70. člena ZPP.

25.Pritožbeno sodišče ponavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi odsotnosti toženca z naroka z dne 30. 5. 2024 skladno z določbami ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave brez nadaljnjega izvajanja dokazov in tožencu naložilo plačilo denarnega zneska, zato s takšno odločitvijo ni ponovno odločalo o pravnomočno razsojeni stvari glede veljavnosti pogodbe o upravljanju (kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Glede na navedeno pri izdaji izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave prav tako ne gre za "prikrito obnovo postopka", kot to zmotno uveljavlja toženec. Da bi bila izdana ugotovitvena sodba, s katero bi sodišče z učinkom pravnomočnosti (torej v izreku sodbe) že odločilo o veljavnosti pogodbe o upravljanju, toženec pritožbeno sploh ne zatrjuje. Prav tako ni nikakršnega nasprotja med tem vprašanjem in razlogi sodbe, kakor to zmotno uveljavlja toženec (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodba ima vse razloge, ki omogočajo njen preizkus (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

11.Toženec v pritožbi niza očitke o načinu procesnega vodstva razpravljajoče sodnice, ki ustrezajo izločitvenim razlogom iz 6. točke 70. člena ZPP (navedbe o pristranskosti, o sodničini nesamostojnosti, o neupoštevanju vlog, o načinu razpisovanja narokov, ...). Omenjene okoliščine bi lahko toženec uveljavljal najkasneje do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP), zato takšne pritožbene navedbe v fazi pritožbenega preizkusa ne morejo vplivati na presojo utemeljenosti pritožbe in se zato pritožbenemu sodišču do njih ni bilo treba vsebinsko izrekati.

5Primerjaj: zapisnik o pripravljalnem naroku in naroku za glavno obravnavo z dne 30. 5. 2024 na list. št. 183 - 184 v spisu.

12.V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj se postavljeni tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, zato veljajo določbe 30. poglavja ZPP. Posebnost postopka v sporu majhne vrednosti je med drugim v omejitvi pritožbenih razlogov. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor, izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pravdni stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Tretji odstavek 338. člena ZPP dodatno določa, da se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi ali izjava, da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Če namreč v 30. poglavju ZPP, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti, ni posebnih postopkovnih pravil, veljajo druge splošne določbe ZPP, ki urejajo redni postopek, in ker ZPP v prvem odstavku 458. člena opredeljuje dopustne pritožbene razloge za končno meritorno odločbo, ne pa tudi za sodbo na podlagi pripoznave, izdano po tretjem odstavku 454. člena istega zakona, za slednjo veljajo splošna določila, med drugim tretji odstavek 338. člena ZPP, ki zanjo ne dopušča pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sodba na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti se torej sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 338. člena in prvi odstavek 458. člena ZPP). Glede na navedeno ne drži pritožbeni očitek o napačnem pravnem pouku, ker je sodnica namerno izpustila pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

26.Ob določbah 454. člena ZPP je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo utemeljeno in pravilno razpisalo in opravilo v odsotnosti pravilno vabljenega toženca ter tudi skladno z določilom tretjega odstavka 454. člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo. Pri tem je tudi pravilno pojasnilo, da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati.4 Zato so neutemeljene večkrat ponovljene pritožbene toženčeve navedbe in razlogovanja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave izdalo v nasprotju z zakonskimi določbami.

6Primerjaj sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VL 44129/2022 z dne 2. 9. 2022.

13.Glede na takšno omejitev pritožbenih razlogov pritožnik v pritožbi ne more izpodbijati pravilnosti materialnopravnih zaključkov in dejanskih ugotovitev ter zaključkov sodišče prve stopnje, ker to pomeni uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sicer pa pritožbeno sodišče v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP in tretjim odstavkom 338. člena ZPP ter prvim odstavkom 458. člena ZPP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

27.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta postopkovna kršitev je podana takrat, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Kot je bilo že pojasnjeno, je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo dne 30. 5. 2024 opravilo. Zato ta postopkovna kršitev ni podana. Pritožnik očita tudi postopkovno kršitev iz 13. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar tudi to neutemeljeno. Za tako kršitev gre takrat, če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave, pri čemer pa kršitve takšne vsebine pritožnik v pritožbi ne opisuje.

14.Toženec v pritožbi na več mestih uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa v konkretnem primeru nista dovoljena pritožbena razloga, zato se pritožbeno sodišče na ta del pritožbenih navedb v nadaljevanju ne bo opredeljevalo.

7Primerjaj sklep Okrajnega sodišča v Celju P 222/2022 z dne 18. 1. 2024.

28.Ne drži pritožbena navedba, da se naroka dne 30. 5. 2024 ni udeležila nobena od pravdnih strank. Iz zapisnika naroka (list. št. 183 - 184 v spisu) je jasno razvidno, da je tožnica na narok pristopila, saj je pristopil njen pooblaščenec, zato je sodišče prve stopnje skladno z zgoraj citiranimi določbami ravnalo pravilno in skladno z določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Posebna toženčeva izjava, da pripoznava tožbeni zahtevek, glede na določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP ni potrebna. Izpodbijana sodba zato zaradi tega, ker ni posebne toženčeve izjave o pripoznavi, ni obremenjena z očitanima kršitvama iz 7. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kakor to uveljavlja toženec s pritožbo.

Gre za pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje o zahtevku razsodilo (-) kljub neveljavni pogodbi o upravljanju in pogodbi o vgradnji delilnikov, (-) na podlagi neveljavnega vpisa tožnice v register upravnikov, (-) na podlagi protizakonitega obračuna pribitka po faktorju 3.0 in (-) kljub plačilu vtoževane terjatve.