Jedro

Organ je pri ugotavljanju rabe zemljišča in obsega prvenstveno vezan na podatke katastra, ki je o teh podatkih javna evidenca. Stranka pa lahko dokazuje tudi drugače, kot izhaja iz katastra.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, izdano v izvrševanju pravnomočne sodbe tega sodišča opr. št. U ...z dne ..., pritožbi ugodila in v izreku delne odločbe Upravne enote A spremenila I.2 točko izreka, tako da se glasi: "2. Zavezanec za vrnitev je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije." (1. točka), v preostalem delu pa je pustila izpodbijano prvostopno delno odločbo nespremenjeno (2. točka). Prvostopni organ je s citirano odločbo odločil, da se na parceli št. ... k.o. ..., ki je last Republike Slovenije - Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, vzpostavi solastninska pravica v korist BB do 2252/172000-tin, CC, do 1126/172000-tin in EE do 1126/172000-tin; da je zavezanec za vrnitev Sklad, ki je dolžan vrnjene nepremičnine izročiti v posest skrbnici za posebni primer v roku 15 dni od pravnomočnosti odločbe; da znaša skupna vrednost vrnjenih nepremičnin po stanju v času podržavljenja 1.863,70 DEM; da spremembo zemljiškoknjižnega stanja po tej odločbi izvede Okrajno sodišče v A po pravnomočnosti odločbe; da za podržavljene parcele št. ..., ..., ... in ..., k.o. ..., ki so v lasti fizičnih oseb, pripada upravičencem odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v znesku 35.757,18 DEM in sicer BB 17.878,60 DEM, CC in DD vsakemu po 8.939,30 DEM; da je Slovenska odškodninska družba d.d. dolžna v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločbe izročiti obveznice Slovenske odškodninske družbe vsakemu upravičencu posebej do višine njegove deleža, za pokojno BB pa skrbniku za poseben primer DD; da stroški postopka niso zaznamovani. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je pritožba utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja pritožnik v pritožbi. Organ prve stopnje je v izpodbijani odločbi v točki I.2 odločil tudi o načinu izročitve nepremičnin v posest, vendar nastop posesti oziroma izročitev v posest ni stvar denacionalizacijskega postopka. Neutemeljeni so ugovori tudi glede ovire za vračanje v smislu 19. in 20. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen), saj zadnji odstavek 19. člena določa, da se določbi 4. točke 1. odstavka 19. in 20. člena ne uporabljata za gozdove, za vračanje kmetijskih zemljišč iz funkcionalnih kompleksov pa se uporabljajo določbe 27. člena ZDen. Pri izračunu vrednosti podržavljene parcele je prvostopni organ pravilno uporabil Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju: Odlok). Pravilen je tudi izračun vrednosti podržavljene parcele in uporaba določbe 1. odstavka 72. člena ZDen. V konkretnem primeru je bila namreč ob podržavljenju dana odškodnina upravičencem, ki je presegla 30 % vrednosti podržavljenega premoženja, to odškodnino pa je organ pri vračanju upošteval tako, da se prejšnjim lastnikom vrača le toliko zemljišča, kolikor znaša sedanja vrednost podržavljene parcele, zmanjšana za revolarizirano odškodnino, dano ob podržavljenju. Glede na to se je dana odškodnina zmanjšala za 36 % vrednosti podržavljene parcele št. ... in se je prejšnjim lastnikom vračalo le 64 % zemljišča. Sporna parcela tudi ni prešla v družbeno lastnino na podlagi pravnega posla, ampak na podlagi arondacijske odločbe. Sporazum, na katerega se sklicuje tožnik - zapisnik - pogodba 662, nima bistvenih sestavin pravnega posla, ki so potrebne za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Tudi iz same arondacijske odločbe ne izhaja, da bi bila zgolj fiktivna, saj je bila temelj za prehod lastninske pravice, ob očitno nepopolnem sporazumu.

Tožeča stranka v tožbi ponavlja tožbena ugovora, da je šlo v obravnavanem primeru denacionalizacije za prostovoljni prenos nepremičnin v družbeno lastnino, ter da je nepravilno uporabljen pri izračunu vrednosti podržavljenih zemljišč Odlok. Nadalje navaja, da je tožeča stranka po zapisniku - pogodbi št. 662 kupila med ostalim tudi parcelo ... v velikosti 739 m2, ki je bila v času sklenitve pogodbe travnik 4. bonitetnega razreda in vpisana v ZK vložek št. .. k.o. ..... Pri valorizaciji vrednosti odškodnine pa je upravni organ (stran 5) upošteval kot kulturo gozd 2. bonitetnega razreda. Napačno je upravni organ pri valorizaciji celotne izplačane odškodnine upošteval znesek 9.421,90 din namesto 9.491,89 din pri izračunu ob podržavljenju plačane odškodnine. Nadalje navaja, da je znesek 9.491,89 din predstavljal plačilo odškodnine za tri parcele: ..., ...in parc. št. ..., kar bi pomenilo, da bi lastniki dobili odškodnino za slednji dve parceli, za kateri obstajajo ovire za vračilo, in istočasno tudi solastniški delež na parceli, ki se vrača v naravi. Iz tega sledi, da trditev tožene stranke, da je izračun vrednosti podržavljene parcele pravilen, ne vzdrži. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku priglasil. Stranki z interesom v tem postopku Slovenska odškodninska družba in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov na tožbo nista odgovorili. Stranka z interesom DD pa je na tožbo odgovoril in navedel, da je temelj podržavljenja odločba o arondaciji ter da zapisnik - pogodba ne predstavlja samostojnega pravnega posla. Nadalje poudarja, da je odškodnina, ki je presegala 30 % valorizirane vrednosti podržavljenih parcel, upoštevana pri izračunu vrednosti oziroma deležev.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijano odločbo je tožena stranka izdala na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije U ... z dne ..., s katero je sodišče ugodilo tožbi tožeče stranke in odločbo tožene stranke odpravilo, ter zadevo vrnilo v nov postopek. Pri izdaji izpodbijane odločbe je tožena stranka upoštevala pravno mnenje sodišča o razlogu za odpravo izpodbijane odločbe (izročitvi nepremičnine v posest) in v tem delu ponovno odločila.

Sodišče je v sodbi U ... z dne ... zavrnilo tudi tožbena ugovora, ki ju tožeča stranka ponovno uveljavlja in se nanašata na vprašanje prostovoljnosti prenosa nepremičnin v družbeno lastnino in pravilno uporabo Odloka (Uradni list RS, št. 16/92, 21/92). Tožena stranka je razloge sodišča v izpodbijani odločbi pravilno povzela, zato se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev svoje sodbe in odločbo tožene stranke (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS).

V obravnavani zadevi pa je glede na novo postavljen ugovor sporno, po kateri katastrski kulturi in katastrskem razredu se vrednoti z arondacijsko odločbo SO A , podržavljena parcela št. ... k.o. .... Po določbi 44. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 67/98 - odl. US, 66/00, 66/00 - obv. razl., 11/01 - odl. US in 54-I/02 - odl. US) se vrednost podržavljenega zemljišča določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Stanje ob podržavljenju pomeni dejansko rabo zemljišča ob podržavljenju. Dejanska raba je evidentirana v zemljiškem katastru, ki je uradna evidenca o dejanskih podatkih zemljiških parcel. V zemljiškem katastru so se zemljišča uvrščala v katastrske kulture in katastrske razrede. Če se je spremenila katastrska kultura ali katastrski razred, je bila po določeni strokovni metodi spremenjena katastrska klasifikacija parcel in v zemljiški kataster vpisan nov podatek. Uporabo podatkov zemljiškega katastra za vrednotenje zemljišč v denacionalizacijskem postopku je predvidel tudi ZDen oziroma na njegovi podlagi izdan Odlok, ki predpisuje, da se vrednost zemljišč določa glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj v času podržavljenja (2. člena Odloka). Organ prve stopnje je zato pravilno pri podržavljeni parceli ... upošteval katastrske podatke iz časa podržavljenja - gozd 2, ki izhajajo tako iz indentifikacijskega potrdila, kot iz izvedeniškega mnenja izvedenca geodetske stroke. Tudi sodišče poudarja, da se pri vrednotenju zemljišč praviloma upoštevajo uradni veljavni podatki zemljiškega katastra v času podržavljenja. Zato ne more pritrditi mnenju tožeče stranke o nepravilni uporabi katastrske kulture in razreda, ker drugačen podatek (travnik 4) izhaja iz odločbe o podržavljenju in zapisnika - pogodbe 662. Sodišče sicer meni, da lahko stranka dokazuje tudi nasprotno, kot izhaja iz katastra, mora pa izkazati, da bi se tudi po strokovnih merilih za katastrsko klasifikacijo parcela uvrstila v tisto katastrsko kulturo, ki jo zatrjuje, torej da bi bil lahko izveden vpis takšnega podatka v zemljiški kataster, če bi bil zato sprožen ustrezni postopek. V obravnavanem postopku iz upravnega spisa ni razvidno, da bi tožeča stranka ugovarjala pravilnosti uporabljenega podatka ne v pripombah na poročilo, ne v pritožbi na odločbo prve stopnje, niti iz njenih ugovorov ne izhaja, da bi drugačno dejansko rabo parcele, kot jo vodi kataster, torej kot travnik, zatrjevala. Organ prve stopnje je za preizkus katastrskega podatka postavil celo izvedenca, zato sodišče meni, da je bila za izračun vrednosti podržavljenih nepremičnin uporabljena pravilna katastrska kultura in razred, ter torej višina odškodnine določena na pravilnem pravnem temelju.

Tožeča stranka pa nadalje sicer utemeljeno opozarja, da je pravilni znesek izplačane odškodnine ob podržavljenju 9.491,89 din in ne 9.429,89 din, kot je upošteval organ prve stopnje. Vendar pa izračun odstotka vrednosti ob upoštevanju pravilnega zneska ne spremeni rezultata in ostaja 36 %, to pa je odstotek, ki ga je organ v postopku upošteval pri izračunu, kolikšen odstotek vrednosti je predstavljala odškodnina, ki je bila dana ob podržavljenju (1. odstavek 72. člena ZDen).

Pravilno je nadalje prvostopni organ upošteval izplačano odškodnino v višini 36 % v sorazmernem delu za vsako od podržavljenih nepremičnin. Izplačana odškodnina je bila določena v enotnem znesku za parcele ..., ... in ... z eno odločbo, tako da je izračunan odstotek pravilno upoštevan tako pri parcelah ... in ..., za kateri je zaradi izkazanih ovir določena odškodnina, in pri sporni parceli ..., za katero je pri vrnitvi zmanjšal solastninski delež v višini 36 %.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.