Jedro

Ob vložitvi tožbe je bil tožnik kot zemljiškoknjižni lastnik obremenjene nepremičnine aktivno legitimiran. Naknadna odsvojitev nepremičnine med pravdo pa skladno s prvim odstavkom 190. člena ZPP ne preprečuje dokončanja pravde med istima strankama. V takem primeru pride do ločitve procesne in materialnopravne legitimacije, pri čemer procesna legitimacija ostane tožeči stranki. Tožnik je zato pravilno, skladno z relevančno teorijo, prilagodil tožbeni zahtevek spremenjenemu zemljiškoknjižnemu stanju ter zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke v korist pridobitelja nepremičnine - stranskega intervenienta, saj izbris hipoteke vedno učinkuje v korist aktualnega zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi odločba sodišča prve stopnje.

II.Toženec je dolžan stranskemu intervenientu povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v višini 466,65 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno odločbo dopustilo objektivno spremembo tožbe (I) ter razsodilo, da je toženec v roku 15 dni dolžan stranskemu intervenientu izstaviti notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim dovoljuje: - izbris hipoteke, ki je v zemljiški knjigi vpisana z ID pravico 000; - izbris zaznambe neposredne izvršljivosti, ki je v zemljiški knjigi vpisana z ID zaznambe 001; - ter izbris zaznambe spremembe pri hipoteki, ki je v zemljiški knjigi vpisana z ID zaznambe 001, sicer bo takšno listino nadomestila sodba (II). V delu, kjer je tožnik zahteval, da se vtoževano zemljiškoknjižno dovolilo izda oziroma izroči tudi njemu, je tožbo zavrglo (III). Sklenilo je še, da je toženec dolžan tožniku ter stranskemu intervenientu povrniti stroške postopka (IV).

2.Zoper sklep in sodbo se toženec pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da tožbo v celoti zavrže oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožniku pa naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Meni, da tožnik s tožbo in tožbenim zahtevkom ne more uveljavljati pravnih posledic v korist tretje osebe (stranskega intervenienta), temveč zgolj v svojo korist. Zahtevek, po katerem naj bi se tretji osebi nekaj izročilo ali plačalo, je po njegovem mnenju neodpravljivo nesklepčen, zato bi ga moralo sodišče zavrniti skupaj s stroškovno posledico

Navaja, da je bilo med njim, tožnikom in A. A. pri notarju B. B. dogovorjeno, da bosta toženec in A. A. skupaj plačala 45.000 EUR za nakup polovice stanovanjske hiše, ki predstavlja zgornje nadstropje hiše, pri čemer bi A. A. pridobil 1/4 celote, toženec pa prav tako 1/4 celote. Ker formalna prodaja zaradi vknjižene solastninske pravice tožnika in njegove sestre ter predkupne pravice ni bila mogoča, so navidezno sklenili posojilno pogodbo, dejanski dogovor pa je bil, da bo tožnik po pridobitvi izključne lastninske pravice na nepremičnini na toženca in A. A. prenesel ustrezna solastninska deleža. Toženec poudarja, da je za svoj delež plačal 15.000 EUR ter skupaj s sinom na hiši opravil tudi številna obnovitvena in sanacijska dela.

Čeprav je tožnik v skladu z dogovorom prenesel solastninski delež na A. A., tega ni želel storiti tudi v korist toženca, temveč ga je po njegovih navedbah izigral, nepremičnino pa nato prodal C. C., ki naj bi bil z dogovorom seznanjen. Zato po njegovem mnenju med pravdnima strankama ni obstajalo posojilno razmerje, temveč dogovor o odplačni pridobitvi solastninske pravice. V dokaz navedenega je predlagal svoje zaslišanje, zaslišanje A. A., sina D. D. ter notarja B. B.

Glede prekinitve postopka navaja, da bi moralo sodišče postopek prekiniti, saj je zoper tožnika in C. C. vložil izbrisno tožbo, s katero izpodbija prenos lastninske pravice ter zahteva izstavitev ustrezne listine za vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini v svojo korist.

3.Stranski intervenient je na pritožbo odgovoril ter je predlagal njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik zatrjuje, da je s tožencem sklenil posojilno pogodbo, zavarovano z ustanovitvijo in vknjižbo hipoteke ter zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa. Toženec je nasprotno navajal, da je bila posojilna pogodba zgolj navidezna ter da med strankama ni šlo za posojilno razmerje, temveč za dogovor o odplačni pridobitvi solastninske pravice na 1/4 nepremičnine, parcelna številka X 385/166 (v nadaljevanju sporna nepremičnina). Tožbenemu zahtevku za izstavitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke in zaznamb je zato nasprotoval.

6.Med pravdnima strankama ni sporno, da je pri polovičnem solastninskem deležu sporne nepremičnine v korist toženca vknjižena hipoteka za zavarovanje terjatve v višini 15.000 EUR ter zaznamba neposredne izvršljivosti in zaznamba spremembe pri hipoteki. Prav tako ni sporno, da sta pravdni stranki pred notarjem sklenili posojilno pogodbo in sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo hipoteke v obliki notarskega zapisa SV 530/21 z dne 3. 5. 2021 ter dodatek številka 1 k posojilni pogodbi, prav tako v obliki notarskega zapisa SV 1247/21 z dne 22. 9. 2021.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo ter ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka.

8.Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da vložitev izbrisne tožbe ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tej zadevi. Izbris hipoteke je namreč odvisen od vprašanja obstoja zavarovane terjatve in ne od vprašanja lastništva nepremičnine. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo tudi, da bi se hipoteka v primeru uspeha toženca z izbrisno tožbo prav tako izbrisala.

9.Toženec ni zanikal prejema zneska 15.000 EUR. Ker je tožnik svojo pogodbeno obveznost izpolnil, je terjatev toženca prenehala, s tem pa je prenehala tudi hipoteka kot akcesorna pravica. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tudi v primeru, če bi med strankama obstajal dogovor o odplačni pridobitvi solastninske pravice, za vpis hipoteke ne bi bilo pravne podlage. Hipoteka namreč lahko zavaruje le denarno terjatev. Če bi toženec znesek 15.000 EUR izročil kot plačilo za pridobitev solastninskega deleža, do tožnika ne bi imel terjatve na vračilo tega zneska, temveč bi lahko zahteval zgolj izpolnitev dogovora. Ker zastavna pravica ne more obstajati brez zavarovane terjatve, v vsakem primeru obstaja podlaga za izbris hipoteke.

10.Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožnik zaradi odsvojitve nepremičnine med pravdo izgubil aktivno legitimacijo. Ob vložitvi tožbe je bil tožnik kot zemljiškoknjižni lastnik obremenjene nepremičnine aktivno legitimiran. Naknadna odsvojitev nepremičnine med pravdo pa skladno s prvim odstavkom 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne preprečuje dokončanja pravde med istima strankama. V takem primeru pride do ločitve procesne in materialnopravne legitimacije, pri čemer procesna legitimacija ostane tožeči stranki. Tožnik je zato pravilno, skladno z relevančno teorijo, prilagodil tožbeni zahtevek spremenjenemu zemljiškoknjižnemu stanju ter zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke v korist pridobitelja nepremičnine - stranskega intervenienta, saj izbris hipoteke vedno učinkuje v korist aktualnega zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine. Ne gre za uveljavljanje pravice tretje osebe, temveč za procesnopravno prilagoditev zahtevka zaradi singularnega pravnega nasledstva med pravdo. Zato so pritožbene navedbe o neodpravljivi nesklepčnosti tožbenega zahtevka neutemeljene.

11.Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki glede neizvedbe predlaganih dokazov. Sodišče prve stopnje je dokazne predloge pravilno zavrnilo kot nepotrebne oziroma nerelevantne, saj izvedba predlaganih dokazov ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Ključno dejstvo namreč je, da hipoteka kot akcesorna pravica lahko obstaja le ob obstoju denarne terjatve. Tudi če bi se izkazalo, da je med strankama obstajal dogovor o pridobitvi solastninskega deleža na nepremičnini, to ne bi utemeljevalo obstoja hipoteke za zavarovanje terjatve na vračilo 15.000 EUR. Sodišče zato z zavrnitvijo dokaznih predlogov ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka.

12.Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13.Po prvem odstavku 165. člena ZPP v primerih, ko pritožbeno sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči o stroških, ki so nastali v postopku v zvezi z njim. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je stranskemu intervenientu dolžan povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP), ki znašajo 466,65 EUR (odgovor na pritožbo po tar. št. 22 OT v višini 625 točk, materialni stroški po 11. členu OT v višini 12,5 točke, vse povečano za 22 % DDV).