Jedro

Zapisnik o poravnavi je javna listina, ki sama po sebi dokazuje obstoj poravnave in zapadlost terjatve. Le če neposredno iz zapisnika o poravnavi zapadlosti ni mogoče ugotoviti, se ta dokazuje z drugo javno ali po zakonu overjeno listino.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog upnika za izvršbo na podlagi sodne poravnave, sklenjene 1.3.2005 pred Okrožnim sodiščem v Kopru v pravdni zadevi opr.št. Pg 227/2002. V obrazložitvi je navedlo, da ni upnik, skladno s pozivom sodišča, v 8-dnevnem roku predložil izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu s potrdilom o izvršljivosti.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Navaja, da se z odločitvijo sodišča ne strinja, ker je izvršilni predlog v roku dopolnil, tako kot mu je to naložilo sodišče z odredbo z dne

2.3.2005. Sodišču je dne 30.3.2005 predložil izvršilni naslov v izvirniku s potrdilom o izvršljivosti.

Pritožba upnika je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) med izvršilne naslove, na podlagi katerih lahko sodišče dovoli izvršbo, uvršča tudi izvršljivo sodno poravnavo (1. tč. 2. odst. 17. čl. ZIZ). Po določilu 1. odst. 20. čl. ZIZ je sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla, zapadlost terjatve pa se dokazuje (med drugim) z zapisnikom o poravnavi (3. odst. 20. čl. ZIZ); če pa zapadlosti ni mogoče dokazati na navedeni način, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (4. odst. 20. čl. ZIZ).

Zapisnik o poravnavi je javna listina, ki sama po sebi dokazuje obstoj poravnave in zapadlost terjatve. Le če neposredno iz zapisnika o poravnavi zapadlosti ni mogoče ugotoviti, se ta dokazuje z drugo javno ali po zakonu overjeno listino. V obravnavanem primeru je upnik predlagal izvršbo na podlagi sodne poravnave, sklenjene 1.3.2004 med strankama tega postopka pri Okrožnem sodišču v Kopru. Ne drži sicer trditev v pritožbi, češ da naj bi bil omenjeni izvršilni naslov predložen v izvirniku, ampak je bil dejansko predložen v overjenem prepisu. Sodni red v 115. čl. določa, da so prepisi izvirnika hkrati z izvirnikom napisani izvodi (kopija), fotokopije ali računalniški izpisi ali na drug način izdelani prepisi izvirnika (1. odst.), pri čemer mora biti na prepisu odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in s podpisom pristojne sodne osebe (3. odst.). V obravnavanem primeru izvod sodne poravnave, ki ga je predložil upnik (priloga A 3), te pogoje izpolnjuje, gre za računalniški izpis sklenjene sodne poravnave, ki na 2. strani vsebuje sodni pečat in štampiljko z zapisom "ta prepis je soglasen z izvirnikom", vsebuje pa tudi podpis pristojne osebe. Izvršljivost sodne poravnave oz. zapadlost terjatve iz te poravnave pa tudi ni vprašljiva, glede na to, da je v njej določen rok, v katerem je bil dolžnik dolžan plačati glavnico z zamudnimi obrestmi ter izvršilne stroške.

Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi napačno uporabilo zgoraj citirane določbe ZIZ, zaradi česar ni predloga za izvršbo obravnavalo vsebinsko, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in mu zadevo vrniti v ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s

15. čl. ZIZ).