26. 9. 2017

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Nedeljko Marušič, Koper, ki ga zastopata Odvetniška pisarna Cek, d. o. o, Koper, in Nina Cek Perhavec, odvetnica v Kopru, na seji 26. septembra 2017

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. II Ks 45299/2014 z dne 25. 11. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. I Kpr 45299/2014 z dne 8. 11. 2016 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je v kazensko-preiskovalnem postopku zoper pritožnika zaradi kaznivega dejanja po petem odstavku 208. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09 – KZ-1) in drugih s sklepom št. I Kpr 45299/14 z dne 8. 11. 2016 sklenila, da odvetnik Igor Cek na podlagi drugega odstavka 69. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14 – v nadaljevanju ZKP) ne sme biti zagovornik pritožnika, ker bo treba odvetnika v postopku zaslišati kot pričo. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom št. II Ks 45299/14 z dne 25. 11. 2016 pritožbo odvetnika Igorja Ceka kot neutemeljeno zavrnil.

2.Zoper navedeni pravnomočni sklep vlaga pritožnik ustavno pritožbo, v kateri uveljavlja kršitev pravice do proste izbire zagovornika, ki po navedbah pritožnika izhaja iz 29. člena v zvezi z 19. členom Ustave ter iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) in 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/91, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPDPP). Posledično naj bi prišlo tudi do kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Pritožnik navaja, da v zahtevi za preiskavo ni predlagano zaslišanje odvetnika Ceka in da ta v zahtevi za preiskavo sploh ni omenjen. Trdi, da se je sodišče po uradni dolžnosti odločilo zaslišati odvetnika kot pričo, kar pa naj bi bilo v nasprotju z ZKP in Ustavo. Navaja tudi, da se je odvetnik Cek že seznanil z zadevo in da je bil kot zagovornik pritožnika prisoten na zaslišanju pred policijo, zato zanj velja poklicna molčečnost in bi moral biti oproščen pričanja (5. točka prvega odstavka 236. člena ZKP). Po navedbah pritožnika odvetnik Cek v letu 2011 ni zastopal pritožnika v obravnavanih poslovnih razmerjih in mu o očitanih kaznivih dejanjih neposredno ni nič znanega, je pa pritožnika in družbe, katerih družbenik oziroma zakoniti zastopnik je pritožnik, zastopal od leta 2014. Po stališču pritožnika je nesprejemljivo, da odvetnik, ki z določenimi pravnimi ali fizičnimi subjekti sodeluje dalj časa in zanje opravlja vsa potrebna pravniška opravila, ne sme teh istih subjektov zastopati v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, povezanega s poslovnimi ali drugimi dogodki, v katerih je odvetnik sodeloval. S tem naj bi se namreč iz postopka izločilo odvetnika, ki je z zadevo najbolj seznanjen in mu stranka zaupa.

3.Prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) določa, da se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

4.Zoper pravnomočni sklep, s katerim sodišče odloči, da določeni odvetnik v konkretnem postopku ne sme biti zagovornik obdolženca, sicer niso predvidena nadaljnja neposredna pravna sredstva, lahko pa obdolženec, če je v kazenskem postopku izdana zanj neugodna odločitev, kršitve njegovih ustavnih pravic, do katerih naj bi prišlo zaradi izdaje takega sklepa, uveljavlja z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper končno odločitev.[1] To pomeni, da bo pritožnik zatrjevano kršitev ustavne pravice do proste izbire zagovornika še lahko uveljavljal v pritožbi in zahtevi za varstvo zakonitosti zoper morebitno obsodilno sodbo, ustavno pritožbo pa bo lahko vložil šele po neuspešnem izčrpanju navedenih pravnih sredstev.

5.Ker torej pravna sredstva v obravnavani zadevi niso izčrpana, je senat ustavno pritožbo zavrgel.

6.Senat je sprejel ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik senata Marko Šorli ter člana DDr. Klemen Jaklič in dr. Rajko Knez. Sklep je sprejel soglasno.

Marko Šorli

Predsednik senata

[1]Prim. sklepa Ustavnega sodišča št. Up-344/98 z dne 13. 12. 2002, ki se nanaša na ustavno pritožbo zoper sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti, in št. Up-73/04 z dne 21. 11. 2005, ki se nanaša na ustavno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti.