Jedro

Upnikovemu predlogu za izvršbo ni treba priložiti izvršilnega naslova takrat, kadar vloži predlog za izvršbo pri sodišču, ki je odločalo o terjatvi na prvi stopnji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upnikov predlog za izvršbo zavrnilo in odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi odredi izbris plombe Dn. št. ....

Zoper ta sklep se je pritožil upnik iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da v predlogu za izvršbo v resnici ni pravilno navedel listine, ki po 17. in 23. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predstavlja izvršilni naslov, vendar se upnik v izvršilnem predlogu sklicuje na sklep Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. II R ..., s katerim je bila na podlagi sporazuma o zavarovanju terjatve z zastavno pravico, sklenjenega dne 7.9.1995 pri tem sodišču pod isto opr. št. II R ..., vknjižena zastavna pravica. Na obstoj izvršilnega naslova pazi sodišče po uradni dolžnosti. Iz navedenega sklepa, na katerega se izvršilni predlog sklicuje in ga predlaga kot dokaz, nedvomno izhaja obstoj primernega izvršilnega naslova sodne poravnave iz 17. člena ZIZ, to je sporazum o zavarovanju denarne terjatve, sklenjen pri sodišču po členu 251a Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), vendar ga upnik izvršilnemu predlogu pomotoma ni priložil in označil kot izvršilni naslov. Upoštevaje navedeno predstavlja upnikov izvršilni predlog vlogo, ki ne vsebuje vsega, kar potrebuje, da bi se obravnavala, zato bi moralo sodišče ravnati v skladu s 108. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pozvati vložnika, da izvršilni predlog popravi ali dopolni. Ker tega sodišče ni storilo, ampak je izdalo zavrnilni sklep, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 251.c člena ZIP, (ki je bil v veljavi do uveljavitve ZIZ), ima podpisan zapisnik, v katerega sodišče vnese sporazum strank o obstoju terjatve in njeni zapadlosti ter soglasje strank, da se tako ugotovljena terjatev zavaruje z ustanovitvijo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah ali premičnih stvareh, učinek sodne poravnave. Sporazum strank je torej izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik, če terjatev ob zapadlosti ni plačana, zoper dolžnika takoj predlaga izvršbo. V obravnavanem primeru se je upnik v predlogu za izvršbo skliceval na tak sporazum in tudi navedel, da je bil sklenjen pred naslovnim sodiščem pod opr. št. II R ..., predlogu za izvršbo pa je res priložil listino, ki takemu sporazumu ne ustreza (posojilna pogodba). Vendar se je v predlogu za izvršbo skliceval na sporazum, ki je bil sklenjen pred istim sodiščem (Okrajnim sodiščem v Kranju) in navedel tudi opravilno številko. Zato bi to sodišče po določbi prvega odstavka 42. člena ZIZ moralo izvršilni naslov samo pridobiti. Ker ni ravnalo tako, je bistveno kršilo določbe ZIZ, kar je vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.