Jedro

Umetniški vodja pri kasnejšem odločanju o vlogi tožnice ni bil vezan na število točk, ki jih je predhodni umetniški vodja dodelil navedenima tutistoma za naštete poustvaritve. Za presojo obravnavanega spora je namreč ključno, da niti Pravilnik niti Merila ali kak drug predpis ne določajo, da bi bil (aktualni) umetniški vodja pri vrednotenju umetniških poustvaritev ocenjevanega glasbenega ustvarjalca vezan oziroma bi moral upoštevati število točk, ki jih je predhodni umetniški vodja za taiste poustvaritve dodelil drugima glasbenima ustvarjalcema (četudi sta igrala isti inštrument kot ocenjevani glasbeni ustvarjalec, v isti poustvaritvi in istega dne).

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I., II., III./1, VI. in VII. točka izreka) spremeni tako, da se glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Odločbi tožene stranke št. ... z dne 29. 12. 2021 in št. ... z dne 16. 2. 2022 se odpravita.

Ugotovi se, da je tožeča stranka v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 izpolnjevala pogoje za zasedbo delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik (...).

Tožeča stranka je upravičena do vseh pravic, ki izhajajo iz delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik (...) od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022, pri čemer ji je tožena stranka dolžna plačati razliko v plači, in sicer:

-za januar 2022 v višini 775,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2022 do plačila,

-za februar 2022 v višini 698,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2022 do plačila,

-za marec 2022 v višini 786,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2022 do plačila,

-za april 2022 v višini 765,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2022 do plačila,

-za maj 2022 v višini 770,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2022 do plačila,

-za junij 2022 v višini 775,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2022 do plačila,

-za julij 2022 v višini 615,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 8. 2022 do plačila,

-za avgust 2022 v višini 655,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2022 do plačila,

-za september 2022 v višini 775,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2022 do plačila,

-za oktober 2022 v višini 811,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2022 do plačila,

-za november 2022 v višini 808,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2022 do plačila,

-za december 2022 v višini 810,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2023 do plačila,

ter ji izročiti ustrezne plačilne liste."

II.Tožeča stranka mora v 8 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 1.190,23 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, do plačila."

II.Tožeča stranka mora v 8 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 280,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe (I., II., III./1, VI. in VII. točka izreka) odpravilo odločbi toženke z dne 29. 12. 2021 in 16. 2. 2022. Ugotovilo je, da je tožnica od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 izpolnjevala pogoje za zasedbo delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik in da je za to obdobje upravičena do vseh pravic, ki izhajajo iz tega delovnega mesta. Toženki je naložilo, da ji plača razlike v plači v mesečnih zneskih, ki so razvidni iz izreka izpodbijanega dela sodbe, in da ji povrne 1.820,48 EUR stroškov sodnega in predsodnega postopka. Odločilo je, da je toženka zavezanka za plačilo sodne takse.

2.Toženka se pritožuje zoper navedeno odločitev zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da umetniški vodja v skladu z Merili in kriteriji za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev individualno ocenjuje vsakega orkestrskega glasbenika tutista. Avtomatično podeljevanje točk vsem tutistom v sekciji A. odstopa od temeljnega namena individualnega ocenjevanja. Sodišče bi se moralo opredeliti do vprašanja, ali je vsakokratni umetniški vodja avtonomen pri ocenjevanju poustvaritev, ki jih člani orkestra priglasijo v ocenjevanje. Takšne avtonomnosti sodišče sedanjemu umetniškemu vodji B. B. ne priznava. Pogoj za podelitev točk posamezni poustvaritvi je pozitivna ocena umetniškega vodje, ki izvira iz njegove lastne presoje. Temeljna naloga umetniškega vodje je, da v skladu s svojimi strokovnimi kriteriji v okviru mandata odloča o temeljnih umetniških vprašanjih orkestra. Priznavanje lastne presoje umetniškemu vodji pri podeljevanju pozitivnih ocen posameznim poustvaritvam predstavlja razumen razlog za različno obravnavanje tutistov. Pri obravnavanju poustvaritev z vidika (ne)enakega obravnavanja je treba ločevati primere odločanja posameznih umetniških vodij (per se), saj ti sprejemajo avtonomne odločitve. Stališče sodišča pomeni, da bi moral sedanji umetniški vodja pred ocenjevanjem vedno analizirati podeljevanje točk tutistom s strani prejšnjih umetniških vodij. Po stališču sodišča bi morala biti ocena sedanjega umetniškega vodje v celoti usklajena z odločitvami predhodnikov, kar je golo tehnično preverjanje, ki nima nič skupnega z ocenjevanjem umetniških dosežkov. Do neenakega obravnavanja tutistov znotraj iste sekcije bi lahko prišlo samo v primeru ocenjevanja iste poustvaritve s strani istega umetniškega vodje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da bistvene kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niso podane. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo uporabljeno zmotno.

6.Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da je tožnica, ki je opravljala delo na delovnem mestu orkestrski glasbenik tutist v simfoničnem orkestru, dne 29. 9. 2021 vložila predlog za zasedbo delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik. Toženka je z odločbo z dne 29. 12. 2021 vlogo zavrnila, ker je umetniški vodja B. B. dodelil tožnici za šest poustvaritev skupaj 120 točk, kar je 30 točk premalo za izpolnitev pogojev za zasedbo delovnega mesta priznanega ustvarjalca. Ostale prijavljene poustvaritve namreč ni pozitivno ovrednotil kot (zelo) zahtevne. Svet zavoda je z odločbo z dne 16. 2. 2022 pritožbo tožnice zavrnil.

7.Med strankama je sporno, ali je tožnica v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 izpolnjevala pogoje za zasedbo delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik, na to presojo pa se navezuje tudi odločitev o (ne)utemeljenosti vtoževanih razlik v plači. Sodišče prve stopnje se je pri presoji izpolnjevanja pogojev pravilno oprlo na Merila in kriterije za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev,2 ki jih je izdal minister za kulturo na podlagi 4. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.3 V I. točki Meril je določeno, da izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev ugotavljajo umetniški vodje javnih zavodov na področju kulture na podlagi meril in kriterijev, ki so določeni s tem aktom. V šestem odstavku VI. točke Meril je med drugim določeno, da orkestrski glasbenik pridobi točke za posamezne umetniške dosežke, in sicer 30 točk za vsako zelo zahtevno umetniško poustvaritev oziroma 20 točk za vsako zahtevno umetniško poustvaritev na glasbenem ali glasbenoscenskem področju z matičnim orkestrom v zadnjih petih letih - s pozitivno oceno umetniškega vodje. Toženka je na podlagi Meril sprejela še Pravilnik o postopkih in rokih za ugotavljanje doseganja posebnih pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev z dne 5. 7. 2019 (Pravilnik), ki v 3. členu določa, da umetniški vodja ovrednoti stopnjo zahtevnosti umetniških kreacij in poustvaritev, ki jih je predlagatelj navedel kot (zelo) zahtevne. Umetniški vodja za pomoč pri pregledu vlog, obravnavo predlogov in podajo mnenja imenuje tričlansko komisijo, sestavljeno iz vrhunskih glasbenikov na vodilnih delovnih mestih v sekcijah godal, pihal in trobil ter tolkal. Točke za (zelo) zahtevne umetniške poustvaritve komisija in umetniški vodja podelita in utemeljita v skladu s pojasnili Ministrstva za kulturo.

8.Sodišče prve stopnje je pritrdilo toženkinemu stališču, da je ocenjevanje poustvaritev z glasbenega in glasbenoscenskega področja do določene mere subjektivno, saj gre za ocenjevanje poustvaritev s področja ustvarjalne dejavnosti. Presodilo je, da je vsebinsko ocenjevanje zahtevnosti umetniških poustvaritev za zasedbo delovnega mesta priznanega ustvarjalca ter upoštevanje dodatnega in izjemnega pozitivnega umetniškega vtisa v pristojnosti umetniškega vodje (ob sodelovanju komisije), in ne sodišča. Umetniški vodje kot strokovnjaki s tega področja razpolagajo z ustreznim strokovnim znanjem, da lahko z Merili predpisana nedoločna pojma (zahtevnost poustvaritve; pozitivna ocena umetniškega vodje) vsebinsko napolnijo in uporabijo pri ocenjevanju. V zvezi s tem je ugotovilo, da sta komisija in umetniški vodja B. B. v tožničinem primeru upoštevala vse kriterije4 za ovrednotenje poustvaritev kot (zelo) zahtevnih. Sodišče prve stopnje zato ni pritrdilo tožničinemu očitku, da je toženka z upoštevanjem teh kriterijev ravnala arbitrarno, saj ti kvečjemu prispevajo k bolj enakopravni obravnavi posameznih poustvaritev kot tudi tutistov - predlagateljev ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev, ter omogočajo naknadno preverjanje odločitev toženke.

9.Pritožbeno sodišče soglaša s temi dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje kot tudi z ostalimi razlogi do vključno 32. točke obrazložitve in s 36. točko obrazložitve. Ne soglaša pa z zaključkom o utemeljenosti tožničinega očitka o njenem neenakem obravnavanju s C. C., D. D., E. E. in F. F., ki so opravljali delo na istem delovnem mestu kot tožnica, tj. orkestrski glasbenik ... v simfoničnem orkestru, v sekciji A. (igrali so torej isti glasbeni inštrument), in sicer pri poustvaritvah: ... - v nadaljevanju: št. 8; ... - v nadaljevanju: št. 13; ... - v nadaljevanju: št. 15.

10.Iz obrazložitve toženkinih odločb, s katerimi je tožnica dokazovala neenakopravno obravnavo, izhaja, da je prejšnji umetniški vodja G. G. (v času mandata prejšnje direktorice H. H.) D. D. podelil po 20 točk za poustvaritvi št. 8 in 13 in F. F. 20 točk za poustvaritev št. 15; ker sta skupaj z drugimi priznanimi poustvaritvami dosegla vsak 160 točk, je toženka njunima vlogama ugodila in ju razporedila na delovno mesto priznani ustvarjalec. Po presoji pritožbenega sodišča umetniški vodja B. B. pri kasnejšem odločanju o vlogi tožnice ni bil vezan na število točk, ki jih je predhodni umetniški vodja dodelil navedenima tutistoma za naštete poustvaritve. Za presojo obravnavanega spora je namreč ključno, da niti Pravilnik niti Merila ali kak drug predpis ne določajo, da bi bil (aktualni) umetniški vodja pri vrednotenju umetniških poustvaritev ocenjevanega glasbenega ustvarjalca vezan oziroma bi moral upoštevati število točk, ki jih je predhodni umetniški vodja za taiste poustvaritve dodelil drugima glasbenima ustvarjalcema (četudi sta igrala isti inštrument kot ocenjevani glasbeni ustvarjalec, v isti poustvaritvi in istega dne).5

11.Tudi sicer stališče sodišča prve stopnje, da bi toženka morala tožnico enako obravnavati v primerjavi z navedenima orkestrskima glasbenikoma tutistoma v sekciji A. in ji za umetniške poustvaritve pod št. 8, 13 in 15 podeliti za vsako po 20 točk, dejansko temelji na predpostavki, da je za te poustvaritve tudi v primeru odločanja o vlogi tožnice (ne glede na to, kdo je umetniški vodja v času ugotavljanja, ali tožnica izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta priznani ustvarjalec) lahko pravilna le ocena, ki jo je za taiste poustvaritve podelil navedenima orkestrskima glasbenikoma prejšnji umetniški vodja. Takšna predpostavka je napačna. Iz I. točke Meril namreč izhaja, da izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev ugotavlja vsakokratni umetniški vodja javnih zavodov na področju kulture, in sicer na podlagi meril in kriterijev, ki so določeni s tem aktom. Ob upoštevanju navedene določbe in trditvene podlage strank je lahko sodišče prve stopnje presojalo le zakonitost ocene sedanjega umetniškega vodje B. B. (pravilnost oziroma zakonitost ocene prejšnjega umetniškega vodje ni bila predmet sodne presoje v tem sporu). Pri tem pa je, kot že navedeno, ugotovilo, da so bili posamezni kriteriji iz Meril in mnenja komisije z dne 13. 12. 2021 v tožničinem primeru uporabljeni vsebinsko ustrezno oziroma nearbitrarno.6

12.Pritožba utemeljeno navaja, da je za zasedbo delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik pogoj pozitivna ocena, v okviru katere je umetniški vodja B. B., ki je odločal o vlogi tožnice, ocenjeval izjemen ali dodatni pozitivni umetniški vtis poustvaritve. Ni pravilno razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi moral sedanji umetniški vodja B. B. s stvarnimi (razumnimi) razlogi utemeljiti razlikovanje med tožnico in navedenima orkestrskima glasbenikoma tutistoma v sekciji A., ki jima je prejšnji umetniški vodja za poustvaritve pod št. 8, 13, in 15 dodelil po 20 točk. S tem se namreč od sedanjega umetniškega vodje dejansko zahteva, da utemelji, zakaj (za tožnico) ni pravilna ocena, ki jo je omenjenima tutistoma podelil prejšnji umetniški vodja in jo izloči. To pa posega v pravico vsakokratnega umetniškega vodje, da avtonomno (strokovno) oceni, ali orkestrski glasbenik, o katerega vlogi mora odločiti, izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta priznani ustvarjalec.

13.Nadalje je sodišče prve stopnje upoštevalo izpoved B. B., da je točke, ki jih je orkestrskima glasbenikoma tutistoma v sekciji A. C. C. in E. E. (v sicer zavrnilni odločbi) podelil prejšnji umetniški vodja, sedanji umetniški vodja B. B. pri (naslednjem) ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta priznanega ustvarjalca navedenima glasbenikoma upošteval zgolj zaradi takšnega stališča toženkine pravne službe. Tako je torej B. B. postopal, čeprav jima sam teh točk sicer ne bi podelil - ima namreč strožje kriterije za vrednotenje poustvaritev, z razlogom, da bi izboljšal nivo orkestra. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica v prvostopenjskem postopku ni zatrjevala položaja, primerljivega C. C. in E. E., tj. da bi jo pred izdajo odločb, ki so predmet tožbenega zahtevka v tem sporu, prejšnji umetniški vodja (v sicer zavrnilni odločbi) že ocenil za poustvaritve št. 8, 13 in 15. To pomeni, da pri ocenjevanju tožnice s strani sedanjega umetniškega vodje B. B. niti ne bi bilo mogoče upoštevati (spornega) stališča toženkine pravne službe, po katerem je vsakokratni umetniški vodja ob ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta priznanega ustvarjalca posameznim orkestrskim glasbenikom v ocenjevalno petletno obdobje povzel točke, ki so jim bile za iste poustvaritve znotraj tega obdobja podeljene s strani prejšnjega umetniškega vodje pri odločanju o tedaj vloženi vlogi (o kateri je bila sicer izdana zavrnilna odločba).

14.Ker toženki iz navedenih razlogov ni mogoče očitati neenakega obravnavanja tožnice, tožbeni zahtevek ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek (torej tudi v I., II., III./1, VI. in VII. točki izreka), tožnici pa naložilo, da toženki povrne prvostopenjske stroške postopka (prvi odstavki 154., 155. in 158. člena ZPP ter drugi odstavek 165. člena ZPP). Upoštevaje Odvetniško tarifo in vrednost spornega predmeta (v neocenljivih zadevah o sporu o premoženjskih ali drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem) potrebni stroški toženke znašajo: 300 točk za odgovor na tožbo (tar. št. 16/1/b), 225 točk za prvo pripravljalno vlogo z dne 5. 3. 2024 (tar. št. 16/2), 300 točk za zastopanje na pripravljalnem in prvem naroku (tar. št. 16/3/a), 225 točk za drugo pripravljalno vlogo z dne 10. 4. 2024, 150 točk za zastopanje na drugem naroku (tar. št. 16/3/b), 150 točk za trajanje naroka (prvi odstavek 6. člena OT), 50 točk za pripombe na zvočni prepis (tar. št. 43/3), 150 točk za zastopanje na tretjem naroku, 50 točk za trajanje naroka, 26 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT), kar ob vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 1.190,23 EUR. V primeru zamude s plačilom ji tožnica dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. Priglašen strošek za konferenco s stranko toženki ne pripada, saj je zajet v že priznanih stroških.

15.Toženka je s pritožbo uspela, zato ji je tožnica dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, ki znašajo 280,00 EUR (nagrada za pritožbo 375 točk po tar. št. 16/4, 7,5 točk za materialne stroške ter 22 % DDV). V primeru zamude s plačilom ji dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. Tožnica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

-------------------------------

1ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji.

2Merila; Ur. l. RS, št. 82/2008.

3Prvi odstavek 4. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 60/2008) določa, da se zaposlene na delovna mesta priznanih ustvarjalcev razporedi na podlagi drugega odstavka 45. člena ZUJIK in prvega odstavka 57. člena ZJU, ko izpolnijo posebne pogoje za zasedbo teh delovnih mest. Drugi odstavek citiranega člena aneksa določa, da izpolnitev teh pogojev ugotavlja umetniški vodja javnih zavodov na področju kulture na podlagi kriterijev in meril, ki jih predpiše minister, pristojen za kulturo.

4Ti so opredeljeni v mnenju Komisije glede poustvaritev v vlogah za napredovanje glasbenikov z dne 13. 12. 2021: zahtevnost skladbe v strokovno-tehničnem smislu kot take, ki mora nujno pomeniti bistven odstop od povprečne zahtevnosti izvajanih skladb simfonične dejavnosti; zahtevnost konkretne skladbe za določen glasbeni instrument (ni nujno, da poustvaritev, ki bi kot taka štela za zelo zahtevno poustvaritev za celoten orkester nujno pomeni zahtevno poustvaritev za vse instrumente ali vse skupine instrumentov); zahtevnost okoliščin ob izvedbi, med katere sodijo zahtevnost dirigenta, občinstva in delovni pogoji; izjemna dovršenost izvedbe na visokem glasbeno-tehničnem in umetniško poustvarjalnem nivoju; s strani ocenjevalca (umetniškega vodje) zaznan dodaten in izjemen pozitivni umetniški vtis poustvaritve.

5Tudi sicer se vezanost lahko izvaja le iz izreka odločb, v katerem je odrejena ali ugotovljena konkretna pravna posledica za konkretno osebo. Ne zajema dejanskih ugotovitev (podeljenega števila točk) v obrazložitvi toženkinih odločb, s katerimi je utemeljila odločitev o (ne)izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta priznani ustvarjalec.

6Glej 31. in 32. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe.

7Že sodišče prve stopnje je zavrnilo višji dajatveni zahtevek in tožbeni zahtevek za izročitev nove pogodbe o zaposlitvi in razporeditev tožnice na delovno mesto priznani orkestrski glasbenik od 1. 1. 2022 dalje. Tožnica je v tem sporu uveljavljala tudi podredni tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženke in vrnitev zadeve v novo odločanje organu prve stopnje, ki naj o zadevi odloči v roku 30 dni. Podredni tožbeni zahtevek se je razlikoval le v delu, ki se nanaša na vrnitev zadeve organu prve stopnje. Poudarek v primarnem in podrednem tožbenem zahtevku je na odpravi odločb toženke, zato je tožnica ta tožbena zahtevka kumulirala le navidezno.

8Zaradi umika tožbe v delu, ki se nanaša na ugotovitev izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik za čas od 1. 1. 2023 dalje in plačilo razlike v plači za februar 2022 v višini 2,16 EUR z obrestmi, je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi postopka.

9OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji.