Jedro

Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zaradi česar je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencu naložilo v plačilo 13.008,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2019 dalje do plačila in pravdnih stroškov tožnice. Postopek je ustavilo glede 8. 5. 2019 plačanega zneska 800,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka); odločilo je tudi o pritožbenih stroških (II. točka izreka).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjega vprašanja: – Ali je pravilno stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani v sodbi V P 1023/2019 z dne 10. 2. 2020, ki ga je v celoti potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sodbi z dne 23.9.2020, o tem, da po 214. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni mogoče prerekati navedbe druge pravdne stranke s sklicevanjem na okoliščino, da toženec določenega dejstva ne pozna, če ni pojasnjen toženčev razlog za neuspeh pri spoznavanju tega dejstva, v kolikor nasprotna pravdna stranka nima nobenih trditev o tem dejstvenem kompleksu?

4. Navaja, da gre za sporno procesno vprašanje, ki zahteva odločitev Vrhovnega sodišča o tem, ali je pravilna razlaga 214. člena ZPP, ki ji jo je sprejelo sodišče prve stopnje, da se toženec lahko sklicuje na nepoznavanje določenega dejstva le, če pri tem pojasni svoj razlog za neuspeh, čeprav tožnica ni podala trditev v tej smeri. Pritožbeno sodišče bi lahko sledilo taki obrazložitvi sodišča prve stopnje le, če bi tožnica podala ustrezne navedbe o tem, da si toženec ni prizadeval za informiranje o dejstvu, ki ga ne pozna. Ker sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka v tej smeri, je pritožbeno sodišče preseglo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ter zmotno sledilo razlagi 214. člena ZPP sodišča prve stopnje. Ne drži, da toženec dejstva ni obrazloženo prerekal, saj je v pripravljalni vlogi z dne 13. 12. 2019 izrecno navedel, da ni zaznal, da bi pisanje prejel drug član gospodinjstva, ki živi na istem naslovu, pri čemer ga drug član o tem tudi ni obvestil, zato z dejstvom ni seznanjen. ZPP mu ne nalaga obveznosti, da bi moral zasliševati člane gospodinjstva. Sodišče bi zato moralo izvesti predlagane dokaze za ugotovitev dejanskega stanja in izdelati temu ustrezno popolno dokazno oceno. Sodne prakse, ki bi obravnavala tak primer, ni, obstoječe sodne odločbe pa se ne nanašajo na identično situacijo.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zaradi česar je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).