Jedro

Procesna sposobnost je splošna procesna predpostavka, na katero po uradni dolžnosti sodišče pazi ves čas postopka. Od njenega obstoja je odvisna tudi veljavnost pooblastila. Pri tem ni pomembno, da stranki poslovno sposobnost ni bila omejena oziroma odvzeta z odločbo sodišča v postopku, ki ga predvideva ZNP. Če sodišče posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti ali če se na to stranka sama sklicuje, mora sodišče v tekočem postopku o tem izvesti potrebne dokaze in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti ali je predpisana procesna predpostavka podana.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. tč. izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika B. P. za ugotovitev, da sta s toženko v času zakonske in ekonomske skupnosti pridobila nepremičnino s parc. št. 49/5 – pašnik v izmeri 968 m2 in parc. št. 49/6 – pašnik v izmeri 489 m2, ki sta vpisani v vl. št. 423 k.o. Č., z nedograjeno stanovanjsko hišo na tem zemljišču, in da je tožnikov solastninski delež 2/3, toženkin pa 1/3. Zavrnjen je bil tudi zahtevek, da mora toženka tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino, sicer jo bo nadomestila pravnomočna sodba in zahtevek za povračilo pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek toženke po nasprotni tožbi in odločilo, da stranki nosita vsaka svoje pravdne stroške.

Zoper sodbo se je tožnik pravočasno pritožil. Izpodbija I. in III. tč. izreka sodbe. Uveljavlja pritožbene razloge po 11. in 15. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe najprej izpostavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, ker ni upoštevalo, da se postopka ne more udeleževati nekdo, ki ne more biti pravdna stranka in ni zastopan po pooblaščencu, v skladu z določbami zakona. Da tožnik ni sposoben sam nastopati pred sodiščem, biti zaslišan in ščititi svoje interese, je sicer sodišče ugotovilo iz predložene odločbe Centra za socialno delo Ljubljana Vič z dne 8.10.2009 in izvedeniškega mnenja, vendar kljub izkazanemu dejstvu, da tožnik ni pravdno sposoben in nima zakonitega zastopnika, ni postopalo v skladu z določilom 81. čl. ZPP in zahtevalo od organa, pristojnega za socialne zadeve, da tožniku postavi skrbnika za posebni primer, kot mu je bil postavljen v pravdni zadevi P 1212/2008-II pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in IV P 2471/2009 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Tako bistveno procesno opustitev sodišče ne more utemeljiti z določbo 2. odst. 258. čl. ZPP, saj pri tožniku ne gre za stranko, ki noče izpovedati ali se ni odzvala sodnemu vabilu. Center za socialno delo Ljubljana Vič je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da tožnik zaradi narave svoje bolezni ni zmožen samostojno varovati svojih pravic, koristi in interesov v pravdnem postopku, niti ni za to sposoben pooblastiti drugo osebo, pač pa je skrbstveni organ, v skladu z določili 211. čl. ZZZDR, dolžan tožniku postaviti skrbnika za posebni primer. Tožnik torej ni mogel pooblastiti svojega svaka za svojega pooblaščenca in ta ni mogel biti v pravdnem postopku zaslišan namesto tožnika kot stranke, niti odvetnica tožnika ni mogla pravno veljavno zastopati. Ker mora pritožbeno sodišče na zatrjevano bistveno kršitev postopka paziti po uradni dolžnosti, je treba na podlagi 3. odst. 354. čl. ZPP izpodbijani del sodbe v celoti razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje z napotkom, da od pristojnega Centra za socialno delo zahteva, da se tožniku tudi v tem postopku postavi uradnega skrbnika za posebni primer, ki bo varoval pravice, koristi in interese tožnika kot varovanca ter da se postopek v celoti ponovi.

Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pri vodenju postopka in izdaji sodbe očitno izhajalo iz dejstva, da se v našem pravu obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti domneva in zato ni upoštevalo v pravni teoriji in sodni praksi povsem enotnega stališča, da mora sodišče v primeru, če obstajajo okoliščine, ki kažejo na pomanjkanje procesne sposobnosti, o obstoju oziroma neobstoju procesne sposobnosti odločiti s stopnjo zanesljivosti. Pri tem ni pomembno, da stranki poslovno sposobnost ni bila omejena oziroma odvzeta z odločbo sodišča v postopku, ki ga predvideva Zakon o nepravdnem postopku. Procesna sposobnost je namreč splošna procesna predpostavka, na katero po uradni dolžnosti sodišče pazi ves čas postopka (glej 80. čl. ZPP). Od njenega obstoja je odvisna tudi veljavnost pooblastila. Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je namreč del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna oseba (ali njen zakoniti zastopnik). Če sodišče posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti ali če se na to stranka sama sklicuje, mora sodišče v tekočem postopku o tem izvesti potrebne dokaze in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti ali je predpisana procesna predpostavka podana (glej Up 752/07 in II Ips 777/2006).

Tožeča stranka je v postopku zatrjevala, da tožnik ni sposoben sam nastopati pred sodiščem in ščititi svoje interese in v utemeljitev te navedbe ponudila tudi dokaze (odločbo CSD v prilogi A20, izvedeniško mnenje izvedenca psihiatra, ki ga je tožeča stranka priskrbela sama, A11) sklicevala pa se je tudi na dejstvo, da je bil tožniku o drugih pravdnih postopkih postavljen skrbnik za posebni primer. Navedene okoliščine so sodišču prve stopnje narekovale, da tožnikovo trditev preveri in obstoj procesne sposobnosti tožnika ugotovi s potrebno stopnjo gotovosti. Ker sodišče prve stopnje tako ni ravnalo, tožeči stranki ni mogoče odreči utemeljenosti pritožbenega očitka, da je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 399. čl. ZPP, katere obstoj narekuje razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (3. odst. 354. čl. ZPP).

Zaradi delne razveljavitve sodbe je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških (3. odst. 165. čl. ZPP).

Zaradi potrebne razveljavitve sodbe pritožbeno sodišče drugih pritožbenih navedb ni povzelo in nanje tudi ne odgovarja (1. odst. 360. čl. ZPP).