Jedro

Zgolj pavšalno zatrjevanje o prenizki vrednosti brez konkretnih pripomb in brez predlaganja ustreznih dokazov (prvi odstavek 252. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), tudi sodišča druge stopnje ne more prepričati o tem, da naj bi bilo cenilno poročilo od sodišča postavljenega cenilca izdelano mimo pravil stroke in znanosti oziroma dvomljivo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znaša tržna vrednost nepremičnine parc. št. *4/0 k.o. 535 S. P., last prvega dolžnika do celote, 116.810,00 EUR.

2. Proti temu sklepu se prvi dolžnik pravočasno pritožuje. Trdi, da je v izvedenskem mnenju nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično je ugotovljena premajhna vrednost nepremičnine. Vztraja pri dopolnitvi cenitve oziroma pri popravi vrednosti nepremičnine. Prilaga pripombe z dne 16. 9. 2016, ki jih je podal na izvedensko mnenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni preizkus zadeve, opravljen v obsegu v pritožbi uveljavljenih razlogov in razlogov, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), pokaže, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine (179. člen ZIZ) po tem, ko je to nepremičnino predhodno ocenil sodni cenilec gradbene stroke, torej v skladu z določbo drugega odstavka 178. člena ZIZ, ki sodišču narekuje ugotovitev vrednosti nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev, po tržni ceni na dan cenitve. Iz listin spisa je nadalje razvidno, da je sodišče ob smiselni uporabi 253. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ cenilno poročilo pred izdajo sklepa poslalo dolžnikoma in ju upoštevaje prvi odstavek 29. člena ZIZ tudi pozvalo, da se o njej izjasnita v roku 8 dni. Prvi dolžnik je na cenitev podal pripombe, ki jih je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu zavrnilo in povzelo cenitev sodnega cenilca. Prvi dolžnik v pritožbi ponovno graja ugotovljeno vrednost nepremičnine.

5. Utemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo pripombe prvega dolžnika in sledilo cenitvi cenilca. Prvi dolžnik je namreč v pripombah podal nestrinjanje s cenitvijo zgolj z očitkom, da niso bili upoštevani realni parametri, pri čemer pa ni podal določnih in konkretnih pripomb, v katerih delih cenitev ni ustrezna oziroma pravilna in zakaj ne, kateri podatki niso točni oziroma neupoštevani, kolikšna je po mnenju prvega dolžnika vrednost nepremičnine. Zgolj pavšalno zatrjevanje o prenizki vrednosti brez konkretnih pripomb in brez predlaganja ustreznih dokazov (prvi odstavek 252. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), tudi sodišča druge stopnje ne more prepričati o tem, da naj bi bilo cenilno poročilo od sodišča postavljenega cenilca izdelano mimo pravil stroke in znanosti oziroma dvomljivo.

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je cenilno poročilo jasno in popolno. V njem je cenilec analiziral vse razpoložljive in ustrezne tržne podatke, ki so relevantni za oceno tržne vrednosti predmetne nepremičnine. Nepremičnino je po ogledu, opravljenem v navzočnosti prvega dolžnika, natančno opisal in jo ocenil na podlagi veljavnih načel in standardov ocenjevanja. V cenitvi je pregledno in razumljivo navedel predmet ogleda ter strokovno prepričljivo pojasnil uporabljene metode in načine vrednotenja ter izračun vrednosti nepremičnine. Sodišče prve stopnje je zato cenilno poročilo, potem ko je tak dokaz podvrglo dokazni oceni (8. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), utemeljeno uporabilo kot podlago za ugotovitev vrednosti predmetne nepremičnine.

7. V pritožbi uveljavljeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ko dolžnik ponovno le pavšalno trdi, da je vrednost nepremičnine ugotovljena prenizko, je zato neutemeljen. Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), potem ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev.

8. Nerelevantno je kar prvi dolžnik očita v pritožbi, da je sodišče v sklepu napačno navedlo, da se prvi dolžnik pritožuje zaradi previsoke vrednosti nepremičnine, namesto pravilno zaradi prenizke vrednosti nepremičnine. Odločilno je namreč, da so navedbe prvega dolžnika v pripombah neobrazložene in kot take neupoštevne ter ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pravilnost cenilnega poročila.

9. Sodišče druge stopnje dolžniku še pojasnjuje, da ima na podlagi četrtega odstavka 178. člena ZIZ možnost najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom predlagati, da sodišče z odredbo ponovno ugotovi na samem prodajnem naroku vrednost nepremičnine, če bo s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkazal, da se je ta vrednost od prejšnje ugotovitve do dneva prodaje precej spremenila.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih prvi dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).