Jedro

Vendar pa določb ZPP o prekluzijah ni mogoče nekritično prenesti v nepravdni postopek, zlasti če udeleženci postopka niso bili opozorjeni na posledice nepravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov. A contrario lahko udeležence zadenejo sankcije prekluzije tudi v nepravdnih predlagalnih postopkih, če so bili dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti posamezna procesna dejanja (t.j. določitev roka) in kakšne bodo posledice, če tega ne bodo storili.

Prav tako bi po presoji sodišča druge stopnje pridobivanje sporne geodetske dokumentaciji s strani sodišča in zaslišanje izvedenca dodatno zavleklo spor.

V primerih, kot je obravnavani, ko se zatrjuje poseg v javno dobro, ima v postopkih sodnega določanja meje javno dobro status močnejše pravice, le-ta pa se ugotavlja po stanju, kot ga izkazuje kataster.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uredilo mejo med nepremičninami predlagateljev in nasprotnih udeležencev (I. točka izreka), določilo sporni mejni prostor (II. točka izreka) in odločilo, da sta skica terenske meritve sodnega izvedenca za geodezijo A. A. z dne 21. 6. 2022 in elaborat sodne ureditve meje z dne 19. 2. 2024 sestavni del sklepa (III. točka izreka). Nadalje je sklenilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, skupni stroški postopka, ki predstavljajo plačilo sodne takse, zunanjega poslovanja sodišča in stroške izvedenca, pa se razdelijo tako, da jih polovico krijejo predlagatelji nerazdelno, drugo polovico pa prva nasprotna udeleženka, ter da bo o višini stroškov odločeno s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

2.Zoper izpodbijani sklep se pravočasno pritožujejo predlagatelji. Sklep izpodbijajo v celoti iz vseh razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, in sicer pred drugim sodnikom. Grajajo odločitev sodišča prve stopnje, ki je uredilo mejo po kriteriju močnejše pravice v smislu določbe 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in sporni prostor dodelilo prvi nasprotni stranki, kar je obrazložilo v 30. točki razlogov izpodbijanega sklepa, pri čemer pa se ni opredelilo, kako je pri določitvi meje upoštevalo netočnost geodetskih podatkov katastrske meje (+,- 20 cm), zaradi česar je podana kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje pritožba izpostavlja, da je sporna cesta javno dobro lokalnega pomena, o čemer so bili predlagatelji seznanjeni šele 23. 10. 2023, ko so prejeli zemljiškoknjižno listino. Sporni prostor, kot ga ugotavlja izvedenec geodetske stroke v svojem mnenju in ga je sodišče prve stopnje sedaj je za izpodbijanim sklepom dodelilo v last prvi nasprotni udeleženki, nikoli ni predstavljalo dela kategorizirane poti, saj je bil že po konfiguraciji terena nedostopen za uporabnike ceste. V naravi to predstavlja zatravljene površine in brežine predlagateljev, zato ta del ne more predstavljati javnega dobra, saj nikoli ni bil v javni uporabi. Sodišče prve stopnje je mejo med zemljišči uredilo na podlagi katastrske meje, za katero je izvedenec povedal, da ni urejena, da pa je določljiva na podlagi numeričnih katastrskih podatkov. Po ustaljeni sodni praksi se meja med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, določa po stanju v katastru, vendar le, če ne gre za izjemo od navedenega pravila zaradi napak ali pomanjkljivosti v katastru. Predlagatelji so pregledali izvorne geodetske upravne spise, na podlagi katerih je izvedenec zaključil o najverjetnejši katastrski meji, in ugotavljajo, da ti niso bili izvedeni pravilno in zakonito. Pritožba graja uporabo pravil o prekluziji pred sodiščem prve stopnje, in sicer navaja, da so predlagatelji že v svojem predlogu z dne 14. 9. 2018 navedli, da dosedanji geodetski podatki niso pravilni zato, ker niso bili v postopek pritegnjeni vsi lastniki spornih zemljišč, sodišče prve stopnje pa je v posledici tega dne 21. 6. 2022 naložilo izvedencu geodetske stroke, naj v svojem mnenju tudi pojasni, ali so bili v zvezi s potekom katastrske meje napake ali pomanjkljivosti v katastru. Ker izvedenec v svojem delu ni navajal nobenih napak, temveč se je v celoti skliceval na geodetske upravne postopke, so se predlagatelji v prepričanju, da je izvedenec preveril pravilnost teh postopkov, strinjali z izvedenskim mnenjem. Pritožbenih stroškov ne priglašajo.

3.Prva nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in se zavzema za njeno zavrnitev. Stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena ZNP-1.

6.Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ki nepravilnosti ni pokazal. Izpodbijani sklep vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, zato kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kako je pri določitvi meje upoštevalo netočnost geodetskih podatkov katastrske meje in možno odstopanje +, - 20 cm. Sodišče prve stopnje je namreč razloge o tem navedlo v 29. in 30. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je razumljivo pojasnilo, da je izvedenec izdelal elaborat sodne ureditve meje, na katerega so pripombe podali le predlagatelji, pri čemer iz pripomb ne izhaja, da bi nasprotovali elaboratu v smislu, da ima ta kakršne koli tehnične pomanjkljivosti ali napake. Prav tako je obrazložilo, da je izvedenec ob predložitvi elaborata upošteval dopustno odstopanje katastrskih podatkov +,- 20 cm, da je izvedenec lahko na podlagi zbirke listin arhiva geodetske uprave in originalnih numeričnih podatkov izvornih in predhodnih meritev lahko mejne točke določil z zadostno natančnostjo in da je sodišče prve stopnje na podlagi elaborata mejo določilo po najverjetnejši katastrski meji (30. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

7.Prav tako ni podana kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Glede na to, da pritožba jasno, konkretizirano in nedvoumno ne pojasni, v čem je sodišče prve stopnje zagrešilo protispisnost, preverjanje tega pritožbenega razloga s strani pritožbenega sodišča ni dopustno.

8.Pritožbeni preizkus je nadalje pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo pritožbeno uveljavljanih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

9.Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem mejnem sporu nepravilno uporabila pravila o prekluzijah v zvezi s pridobitvijo dokumentacije geodetskih postopkov in v zvezi z zaslišanjem izvedenca geodeta. Iz podatkov spisa izhaja, so predlagatelji dne 28. 10. 2022 prejeli izvedensko mnenje in bili pozvani, da nanj v določenem roku podajo pripombe in opozorjeni na posledice zamude po petem odstavku 286.a člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Dne 10. 11. 2022 so predlagatelji na sodišče v postavljenem roku podali vlogo, v kateri so se strinjali z izvedenskim mnenjem, pri čemer so podali predlog, da se meja ne določi, kot jo je ugotovil izvedenec, temveč se javna cesta zamakne v drugo stran na zemljišča, ki je v lasti B. B. (le-ta ni udeleženec postopka in njegova nepremičnina na meji na nepremičnine udeležencev postopka). Tudi prva nasprotna udeleženka je povzela izvedensko mnenje, pri čemer je vztrajala, da se meja določi po točkah, kot jih je ugotovil izvedenec. Predlagatelji so šele v poznejši vlogi z dne 29. 8. 2023 navedli, da iz izvedenskega mnenja "izhaja, da meja med nepremičnino prve nasprotne stranke in nepremičninami predlagateljev ni urejena, da pa je mogoče vzpostaviti katastrsko mejo na podlagi originalnih numeričnih podatkov izvornih in predhodnih meritev, česar izvedenec v svojem mnenju ni določno obrazložil," zaradi česar "želijo preveriti, ali so bili ti originalni numerični podatki GURS ustvarjeni oziroma določeni zakonito". V ta namen so predlagali pribavo geodetskih spisov IDPOS. Šele na naroku 23. 10. 2023, potem ko je sodišče prve stopnje zavrnilo njihov dokazni predlog kot prepozen in obrazložilo, da le-ta niti ni bil substanciran, so predlagatelji navedi, da so bile v postopkih IDPOS od 1982 do 2016 storjene napake, v posledici česar so vztrajali pri pridobitvi dokumentacije posameznih IDPOS in zaslišanju izvedenca. Sodišče prve stopnje njihovim predlogom ni sledilo ter je nato zaključilo obravnavanje, saj je menilo, da je zadeva zrela za odločanje.

10.Postopanje sodišča prve stopnje je pravilno. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da v nepravdnih postopkih, zlasti v predlagalnih nepravdnih postopkih (ki so po svoji pravni naravi najbližje pravdnemu postopku), na podlagi 42. člena ZNP-1 ni izključena uporaba pravil pravdnega postopka o prekluzijah. V predlagalnih nepravdnih postopkih velja razpravno načelo, zato je zbiranje procesnega gradiva primarno dolžnost udeležencev postopka.¹ Vendar pa določb ZPP o prekluzijah ni mogoče nekritično prenesti v nepravdni postopek, zlasti če udeleženci postopka niso bili opozorjeni na posledice nepravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov.² A contrario lahko udeležence zadenejo sankcije prekluzije tudi v nepravdnih predlagalnih postopkih, če so bili dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti posamezna procesna dejanja (t.j. določitev roka) in kakšne bodo posledice, če tega ne bodo storili.³ V takem primeru lahko torej udeležence zadanejo sankcije iz 286.a člena ZPP, v skladu s katerim lahko sodišče tekom postopka (pisno ali ustno) udeležencem postopka naloži, naj se v določenem roku opredelijo do izvedenskega mnenja; če tega v postavljenem roku ne storijo, se lahko njihove vloge ali dokazni predlogi upoštevajo le, če jih udeleženec predhodno brez svoje krivde ni mogel predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora, kot izhaja iz petega odstavka 286.a člena ZPP. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.

11.Kot izhaja iz poziva sodišča z dne 28. 10. 2022, je bilo takrat udeležencem postopka posredovano izvedensko mnenje, sodišče jim je določilo rok 15 dni, da se o njem izjavijo, in jih opozorilo na sankcije zamude roka iz petega odstavka 286.a člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Predlagatelji so izvedensko mnenje v vlogi z dne 10. 11. 2022 sprejeli in niso predlagali njegove dopolnitve. Nato pa so šele 29. 8. 2023, tj. deset mesecev po prejemu izvedenskega mnenja, zahtevali izvedbo dokaza z pridobitvijo dokumentacije glede spornih IDPOS-0v, kasneje na naroku dne 23. 10. 2023 pa še izvedbo dokaza z zaslišanjem izvedenca. Pri tem niso navedli, zakaj izvedbe teh dokazov niso predlagali prej. Glede na to, da so le štiri dni po koncu glavne obravnave sami pridobili sporno dokumentacijo, ki so jo sodišču predložili z obširno vlogo z dne 27. 10. 2023 (v kateri so pojasnili vse napake iz predhodno zaključenih geodetskih postopkov, ki se nanašajo v pretežni meri na nesodelovanje vseh lastnikov v posameznih postopkih), pritožbeno sodišče meni, da niso izkazali, da je ne bi mogli sami pridobiti prej, zato pogoj nekrivde iz petega odstavka 286.a člena ZPP ni podan. Na pritožbene navedbe, da so izvedensko mnenje povzeli in pripomb nanj niso podali, ker so bili s strani nasprotne udeleženke zavedeni, saj je obstajala izvensodna zaveza za sporazumno ureditev meje, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da izvensodno dogovarjanje ni pravno upoštevna ovira, ki bi preprečevala podajo pripomb na izvedensko mnenje.

12.Prav tako bi po presoji sodišča druge stopnje pridobivanje sporne geodetske dokumentaciji s strani sodišča in zaslišanje izvedenca dodatno zavleklo spor. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje na zadnjem naroku za glavno obravnavo 23. 10. 2023, navedeni dokazni predlogi po pribavi geodetskih spisov niso bili substancirani. Po presoji sodišča druge stopnje je šlo pri teh dokaznih predlogih za informativni dokaz, ki praviloma ni dopusten (udeleženci namreč niso konkretizirali dejstev, ki so jih želeli dokazovati z navedenimi geodetskimi listinami, temveč so se v vlogi z dne 29. 8. 2023 zgolj sklicevali na to, da želijo preveriti, ali so originalni numerični podatki GURS ustvarjeni oziroma določeni zakonito). Šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo 23. 10. 2023 so svoje dokazne predloge substancirali, zato pred tem sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izvedbo predlaganih dokazov. Po opravljenem substaciranju dokaznega predloga pa bi izvedba dokazov s pridobitvijo geodetskih spisov IDPOS in zaslišanjem izvedenca zavlekla postopek, saj bi bilo treba razpisati dodaten narok za glavno obravnavo. Res so predlagatelji že v predlogu z dne 14. 9. 2018 navajali, da

"so bili dosedanji geodetski postopki očitno nepravilno in nezakonito izvedeni že iz razloga, ker v postopke niso bili pritegnjeni vsi lastniki spornih zemljišč predlagateljev, niti niso bile predlagateljem vročene upravne odločbe, s katerimi se je posegalo v njihove nepremičnine

," vendar spregledajo, da takrat za dokazovanje tega spornega dejstva (dokazne teme) niso predlagali dokaza (tj. dokaznega sredstva) s pribavo spornih geodetskih spisov IDPOS, temveč zgolj pritegnitev izvedenca geodetske stroke,⁴ zaradi česar ni mogoče šteti, da so že leta 2018 "na zalogo" substancirali dokazni predlog s pribavo geodetskih spisov, ki so ga podali šele leta 2023. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko ni dopustilo dokaza s pridobitvijo dodatne dokumentacije in zaslišanjem izvedenca.

13.Tekom postopka pred sodiščem prve stopnje med udeleženci ni bilo sporno, da se določa meja med javnim dobrim in zasebnimi zemljišči. Sodišče prve stopnje je namreč že na prvem naroku pojasnilo udeležencem, da se določa meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem, udeleženci pa na to niso imeli nobenih pripomb. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da med njimi ni spora o tem, da gre za določitev meje med javnim dobrim in zasebnimi zemljišči. Predlagatelji so šele v vlogi z dne 14. 11. 2023 (tj. po koncu glavne obravnave) in v pritožbi navedli, da pri sporni cesti ne gre za javno dobro, ker je prva nasprotna udeleženka odločbo o ugotovitvi, da je nepremičnina katastrska občina X parcela 368/13 grajeno javno dobro lokalnega pomena - občinska cesta, izdala šele tekom predmetnega nepravdnega postopka (pri tem so se sklicevali na odločbo Mestne občine ... (prve nasprotne udeleženke) z dne 6. 1. 2022 iz priloge A35 sodnega spisa, ki so jo sami predložili v spis). Pritožbeno sodišče na to odgovarja, da sodišče odloča glede na okoliščine ob koncu glavne obravnave; glede na to, da se je le-ta končala 23. 10. 2023, odločba prve nasprotne udeleženke pa je bila izdana dne 6. 1. 2022, je očitno, da je bil sporni občinski cesti status javnega dobra podeljen pred zaključkom glavne obravnave. Zato je pravilno postopanje sodišča prve stopnje, ko je upoštevalo, da je sporna občinska cesta javno dobro.

14.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno določalo mejo po močnejši pravici. Javno dobro je namreč stvar, ki ni v pravnem prometu, zato na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice na noben način, niti s priposestvovanjem. Priposestvovanje javnega dobrega izrecno izključuje prvi odstavek 44. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), enako je določal prej veljavni 29. člen Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Prepoved priposestvovanja javnega dobrega je bila vedno absolutna in o tem je bila in je še vedno sodna praksa ustaljena in enotna. Zaradi navedenega tudi meje zasebnega zemljišča z javnim dobrim ni mogoče urejati po kriteriju zadnje mirne posesti, kot so to predlagali predlagatelji, ko so zatrjevali, da že sporni del od leta 1985 imajo v mirni posesti, temveč samo po kriteriju močnejše pravice, to je po stanju v katastru.⁵ V primerih, kot je obravnavani, ko se zatrjuje poseg v javno dobro, ima v postopkih sodnega določanja meje javno dobro status močnejše pravice, le-ta pa se ugotavlja po stanju, kot ga izkazuje kataster.⁶

15.Izjeme od tega pravila so mogoče zgolj v primeru napak ali pomanjkljivosti v katastru.⁷ Za napako gre, ko je nepravilnost podatka v katastru ugotovljena v upravnemu postopku (110. člen Zakona o katastru nepremičnin, v nadaljevanju ZKN). Takšnih napak in pomanjkljivosti v katastru, da zaradi njih ne bi bilo mogoče ugotoviti poteka najverjetnejše katastrske meje, predlagatelji niso konkretizirano zatrjevali niti ni izvedenec v svojem mnenju ni navedel, da se ne da določiti meje po katastru zaradi netočnih podatkov. Nasprotno, izvedenec je strokovno pojasnil, kaj in zakaj je upošteval ter da se da ugotoviti najverjetnejša meja po katastru, pri čemer je upošteval dopustna odstopanja +,- 20 cm.⁸ Ni mogoče šteti, da določitev meje na podlagi najverjetnejše katastrske meje sama po sebi indicira pomanjkljivosti v katastru.

16.Vsled navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP). Pri tem se je ukvarjalo le s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člen ZPP).

17.Odločitev o stroški postopka s pritožbo je odpadla, ker jih udeleženci niso priglasili.

-------------------------------

1Glej VS RS sklep II Ips 264/2018 z dne 28.3.2019.

2Glej odločbe VS RS: sklep II Ips 13/2024 z dne 03.07.2024; sklep II Ips 264/2018 z dne 28.3.2019, sklep II Ips 164/2016 z dne 22.6.2017, sklep II Ips 185/2015 z dne 22.10.2015 sklep II Ips 68/2014 z dne 9.10.2014. Glej tudi stališča pravne teorije: Mateja Končina-Peternel, Prekluzije v nepravdnih postopkih, Podjetje in delo, št. 6-7, 2019, str. 1022 in naslednje; Vesna Rijavec v Rijavec, Galič (ur.), Zakon o nepravdnem postopku, razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 100.

3Glej odločbe VS RS: sklep II Ips 264/2018 z dne 28.3.2019. Glej tudi stališča pravne teorije: Mateja Končina-Peternel, Prekluzije v nepravdnih postopkih, Podjetje in delo, št. 6-7, 2019, str. 1031 in naslednje; Vesna Rijavec v Rijavec, Galič (ur.), Zakon o nepravdnem postopku, razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 100.

4Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na podlagi navedb v vlogi z dne 14. 9. 2018 sodišče prve stopnje na naroku dne 21. 6. 2022 naložilo izvedencu geodetske stroke, naj v svojem izvedenskem mnenju tudi pojasni, ali so bile v zvezi s potekom katastrske meje napake ali pomanjkljivosti v katastru (l. št. 84). Izvedenec je pregledal vse predhodne geodetske postopke in v svojem mnenju napak v postopkih ni navedel (opisal), predlagatelji pa so na poziv sodišča, da se izjavijo o izvedenskem mnenju, navedli, da se z izvedenskim mnenjem strinjajo (njegove dopolnitve niso predlagali), kot izhaja iz njihove vloge z dne 10. 11. 2022.

5VSL sklep I Cp 1633/2012 z dne 27.02.2013, VSL sklep I Cp 1268/2010 z dne 30.06.2010 in mnoge druge.

6VSL sklep II Cp 1534/2013 z dne 09.10.2013, VSK sklep I Cp 6/2017 z dne 05.09.2017.

7Sklep VSRS II Ips 278/2013 s 25. 9. 2014.

8Izvedenec je pri izdelavi izvedenskega mnenja izhajal iz predhodnih geodetskih postopkov. Na podlagi tega je po analizi predhodnih meritev ocenil, da najverjetnejša katastrska meja med parcelama 338/4 in 368/13 poteka od točke A (navedeno točko je na naroku pokazal lastnik parcele 338/4, kakor tudi solastnik parcele 338/3 C. C.), ki je na tromeji parcel 338/4, 338/3 in 368/13, in v kateri je plastični rumeni mejnik, do točke Z, ki je na tromeji parcel 338/4, 338/5 in 368/13, med parcelo 338/5 in 368/13 od točke Z do točke C, ki je na tromeji parcel 338/5, 338/6 in 368/13, med parcelo 338/6 in 368/13 od točke Z do točke V, ki je na tromeji parcel 338/6, 338/7 in 368/13, med parcelo 338/7 in 368/13 od točke V do točke U, ki je na tromeji parcel 338/7, 338/5 in 368/13, med parcelo 338/8 in 368/13 od točke U do točke T, ki je na tromeji parcel 338/8, 334/11 in 368/13, med parcelo 334/11 in 368/13 (obe sta v lasti prve nasprotne udeleženke) od točke T do točke S, ki je na štirimeji parcel 329/1, 334/11, 334/7 in 368/13 (in je bila določena v IDPOS 2178 iz leta 1985), med parcelo 329/1 in 368/13 pa od točke S, preko točk R, P in O do točke N (v kateri je že postavljen mejnik), ki je na štirimeji parcel 329/1, 334/6, 327/3 in 368/13.