Jedro

Na prenehanje delovnega razmerja dejstvo, da je tožnik postal invalid III. kategorije invalidnosti, nima nobenega vpliva. Tudi delovnemu invalidu lahko zaradi različnih razlogov preneha delovno razmerje, kar pa seveda ne pomeni, da dalje ne uživa pravic, ki mu gredo kot delovnemu invalidu. Res je, da nastanek invalidnosti ne more biti razlog za prenehanje delovnega razmerja, ni pa razloga, da delovnemu invalidu kot vsakemu drugemu tujcu delovno razmerje ne bi prenehalo zaradi poteka časa delovnega dovoljenja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 18.9.2001 o prenehanju delovnega razmerja in odločitev, da je tožnik pri toženi stranki zaposlen tudi od 16.7.2001 dalje, da je tožena stranka dolžna zaprositi za izdajo delovnega dovoljenja za obdobje od 17.7.2001 do 16.6.2002, da je tožena stranka dolžna skleniti za ta čas s tožnikom pogodbo o zaposlitvi in da je v bodoče dolžna vsako leto vložiti prošnjo za izdajo delovnega dovoljenja za tožnika za poln delovni čas za obdobje najmanj enega leta in s tožnikom skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot je naveden v delovnem dovoljenju.

Posledično je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za plačilo plač po 17.6.2001 skupaj s prispevki in sklenilo da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je bilo delovno razmerje s tožnikom sklenjeno za določen čas verižno in da je že prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas. Izpodbijana sodba ni upoštevala dejstva, da je tožnik postal invalid III. kategorije invalidnosti in da bilo treba glede njega upoštevati določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je lex specialis glede pravic delovnih invalidov. Tožena stranka bi morala delovnega invalida obdržati na delu (pravni standard) v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo. To pa pomeni, da bi morala tudi v bodoče zanj pridobivati dovoljenje za delo. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da jo razveljavi skupaj s sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Ker revizija vsebinsko ne obrazloži formalno zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega revizijskega očitka ni preizkušalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Iz določbe prvega odstavka 17. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.) izhaja, da se delovno razmerje za določen čas lahko sklene iz razlogov, ki so našteti v zakonu, v prvem odstavku 18. člena ZDR pa je določba, da se, če je iz razlogov, ki so na strani delodajalca, delovno razmerje sklenjeno za določen čas v nasprotju z zakonom, šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Tudi delovno razmerje s tujcem je moralo biti sklenjeno po citiranih določilih tako glede določenega časa kot tudi glede možnosti transformacije (tako je odločilo Vrhovno sodišče RS na primer že v zadevi opr. št. VIII Ips 138/2001 z dne 9.4.2002). Vendar v spornem primeru vprašanje, ali je šlo za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas ni pomembno za pravilno rešitev spora.

Pomembno vprašanje je samo, ali je za tožnika obstajalo po 16.7.2001 delovno dovoljenje, kot je to zahtevano po določbah zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT - Uradni list RS, št. 66/2000). Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da takega dovoljenja ni bilo, ni bilo možno nadaljevanje dela oziroma delovnega razmerja. To ne bi bilo možno v primeru, če bi šlo za delovno razmerje za določen čas ali pa delovno razmerje za nedoločen čas. Delovno razmerje za določen čas bi prenehalo s potekom časa ali potekom delovnega dovoljenja, delovno razmerje za nedoločen čas pa s potekom delovnega dovoljenja. Zato je tožena stranka pravilno ugotovila v sklepu z dne 17.7.2001, da je tožniku z iztekom delovnega dovoljenja prenehalo delovno razmerje (enako že v sodbi VS RS, opr. št. VIII Ips 190/95 z dne 28.5.1996).

Na prenehanje delovnega razmerja dejstvo, da je tožnik postal invalid III. kategorije invalidnosti, nima nobenega vpliva. Tudi delovnemu invalidu lahko zaradi različnih razlogov preneha delovno razmerje, kar pa seveda ne pomeni, da dalje ne uživa pravic, ki mu gredo kot delovnemu invalidu. Res je, da nastanek invalidnosti ne more biti razlog za prenehanje delovnega razmerja (zato je tožena stranka tožnika po nastanku invalidnosti III. kategorije, kot je razvidno iz listin v spisu, do prenehanja delovnega razmerja zaposlila na ustreznem delovnem mestu z omejitvami), ni pa razloga, da delovnemu invalidu kot vsakemu drugemu tujcu delovno razmerje ne bi prenehalo zaradi poteka časa delovnega dovoljenja (tako že odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up 229/96 z dne 20.1.2000). Po prenehanju delovnega razmerja pa je tožnik lahko uveljavljal pravice iz invalidskega zavarovanja, ki pripadajo delovnim invalidom, ki so izgubili delo, če je za to izpolnjeval zahtevane pogoje. Zato od delodajalca ni mogoče zahtevati, da bi tujca brez delovnega dovoljenja obdržal v delovnem razmerju ali da bi bil dolžan za tako dovoljenje vsako leto prositi.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.