Jedro

Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (3. odst. 358. čl. ZPP/77 v zvezi s čl. 14. ZIP). Ker je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega delnega umika predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, da se izvršba delno ustavi, je takšna odločitev sodišča dolžnici v korist, zato dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšen sklep. Zato je potrebno njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.

Izrek

Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o delni ustavitvi izvršbe se zavrže. Pritožba zoper sklep o izvršbi ( v delu, ki se nanaša na odločitev o izvršilnih stroških) se zavrne in se v tem delu potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje dne 6.2.1996 izdalo sklep o izvršbi, v katerem je v 1. točki izreka dolžnici naložilo, da v osmih dneh poravna terjatev po upnikovem predlogu, v 2. točki izreka je dovolilo predlagano izvršbo, v 3. točki izreka pa je odmerilo stroške upnika na 3.300,00 SIT. Na podlagi vloge upnika o delnem umiku predloga za izvršbo je sodišče prve stopnje nato dne 11.4.1997 izdalo sklep, v katerem je odločilo, da se s sklepom o izvršbi tega sodišča z dne 6.2.1996 opr.- št. IV I 212/96 dovoljena izvršba delno ustavi za na račun glavnice, obresti in stroškov plačanih 16.560,00 SIT, tako da se izvršba nadaljuje samo še za izvršilne stroške 3.300,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.2.1996 do plačila. Kar je zahteval upnik v stroškovnem delu več, je zavrnilo.

Tako sklep o izvršbi z dne 6.2.1996 in sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 11.4.1997 sta bila nato hkrati vročena dolžnici, ki se je zoper njiju pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je svoj del plačala, pritožbi pa priloži tudi položnice o plačilu obratovalnih stroškov. Pritožba zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe je nedovoljena, pritožba zoper sklep o izvršbi ( v delu, ki se nanaša na odločitev o izvršilnih stroških) pa je neutemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba dolžnice zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe, ni dovoljena. Tretji odstavek 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki se na podlagi določbe 14. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, namreč določa, da je pritožba nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega delnega umika predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, da se izvršba delno ustavi za na račun glavnice, obresti in stroškov plačanih 16.560,00 SIT. Ker je takšna odločitev sodišča dolžnici v korist, dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšen sklep. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s členom 14 ZIP).

Glede na izpodbijani sklep o delni ustavitvi izvršbe se bo torej izvršba nadaljevala po sklepu o izvršbi le še za izvršilne stroške 3.300,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.2.1996 do plačila. Glede na to je torej mogoče pritožbo dolžnice obravnavati le kot pritožbo zoper odločitev o izvršilnih stroških, torej zoper 3. točko sklepa o izvršbi, v kateri je sodišče prve stopnje stroške upnika odmerilo na 3.300,00 SIT. Glede na to, da je dolžnica svoji pritožbi le priložila več položnic, pri tem pa ni navedla, kaj s temi položnicami dokazuje, torej ni navedla pritožbenih razlogov, je sodišče druge stopnje opravilo le uradni preizkus sklepa o izvršbi glede odločitve o stroških izvršilnega postopka, ki pa je pokazal, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene izmed kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje na podlagi določbe drugega odstavka 365. člena ZPP/77 v zvezi s členom 14 ZIP paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo dolžnice zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških izvršilnega postopka (2. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s členom 14 ZIP).