Jedro

Bistveni namen napotitvenega sklepa je v podelitvi pravnega interesa dediču za vložitev ugotovitvene tožbe v skladu s 181. členom ZPP. Temu namenu pa izpodbijani sklep (ne glede na v pritožbi zatrjevano „hibnost“) nedvomno ustreza. Na drugi strani je pritožnik sam odgovoren, da bo tako v objektivnem kot subjektivnem oziru tožbeni zahtevek pravilno oblikoval.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1.12.2014 odločilo: - da se zapustnikov zakonec K. V. napoti na pravdo, da s tožbo zoper zapustnikovega sina R. V. uveljavi zahtevek, da v zapuščino ne spada 16.000,00 EUR ter da se v dedni delež R. V. kot darila zapustnika vračunajo: 10.000,00 CHF; 23.000,00 EUR; kritje stroškov bivanja, prehrane ter oskrbe R. V. v vrednosti najmanj 20.000,00 EUR; stanovanjska hiša z zemljiščem (parc. št. 683/10 k. o. X) v vrednosti najmanj 70.000,00 EUR ter vinograd (parc. št. 582 k. o. Y) v vrednosti najmanj 5.000,00 EUR (1. točka izreka), - da se zapustnikov sin R. V. napoti na pravdo, da s tožbo zoper zapustnikovega zakonca K. V. uveljavi zahtevek, da v zapuščine spada 1/3 nepremičnin parc. št. 11/0, parc. št. 10/1 in parc. št. 10/2, vse k. o. Y, 1/3 osebnega avtomobila znamke Renault K., letnik 2008, reg. št. ..., ter da se v dedni delež K. V. kot darilo zapustnika vračunajo nepremičnine k. o. Z, parc. št. 476/35, parc. št. 476/34 in parc. št. 476/5 (2. točka izreka), - da morata dediča tožbo vložiti v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa (in o vloženi tožbi obvestiti sodišče) ter da se zapuščinska obravnava prekine do pravnomočnega zaključka pravde (3. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišče prve stopnje se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka pritožuje dedič R. V., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da tega v 2. točki razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma spremeni tako, da pritožnika napoti na pravdo zaradi ugotovitve, da spada v zapuščino 2/3 nepremičnin parc. št. 10/1 in 10/2 k. o. Y, da se K. V. v njen dedni delež vračuna kot zapustnikovo darilo le 2/3 nepremičnin parc. št. 476/34, 476/5 in 476/35 k. o. Z, in da naj se glede avtomobila Renault K. in nepremičnine parc. št. 11/0 k. o. X na pravdo napoti K. V. Navaja, kaj naj bi iz uradnih podatkov (in sicer zemljiške knjige ter prometnega dovoljenja) izhajalo tako glede avtomobila kot glede parcele št. 11/0 k. o. Y. Ker dedinja K. V. zatrjuje drugačno lastninsko stanje od tistega, ki izhaja iz uradnih evidenc, je njena zatrjevana pravica manj verjetna. Zato bi moralo sodišče njo napotiti na pravdo zaradi uveljavitve zahtevka, da del avta in del parcele št. 11/0 k. o. Y ne spadata v zapuščino. Glede parcel št. 10/1 in 10/2 k. o. Y pa zemljiškoknjižni podatki izkazujejo, da so zapustnikova last do 1/2. Pritožnik trdi, da je bil zapustnik njun lastnik (ne le do 1/2 ampak) do 2/3. Zato bi ga moralo sodišče napotiti na pravdo zaradi ugotovitve, da spada v zapuščino 2/3 teh nepremičnin (in ne le 1/3). Čeprav je sam navajal, da darilo predstavlja le solastninski delež do 2/3, ki ga je imel zapustnik na nepremičninah parc. št. 476/34, 476/5 in 476/35 k. o. Z, ga je sodišče nepravilno napotilo na pravdo z uveljavljanjem zahtevka, da se v dedni delež kot zapustnikovo darilo vračuna celota teh nepremičnin, ki predstavljajo skupno premoženje.

3. Sodedinja na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zvezi z vsemi tremi nepremičninami, ki se nahajajo v k. o. Y, kot tudi glede avtomobila Renault K., je zapuščinsko sodišče ugotovilo (in te ugotovitve pritožba ne izpodbija), da med dedičema ni bilo spora, da so bili kupljeni (pridobljeni) v času trajanja zakonske zveze med zapustnikom in dedinjo. Zato se domneva, da predstavljajo njuno skupno premoženje in da sta njuna deleža na njih enaka (glej drugi odstavek 51. čelna ZZZDR(1) v zvezi s prvim odstavkom 59. člena istega zakona). Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pravica dediča, ki trdi, da je zapustnikov delež na skupnem premoženju nadpolovičen, manj verjetna.(2)

6. Dedič sicer upravičeno poudarja, da je v zvezi s parcelama št. 10/1 in 10/2 k. o. Y v postopku na prvi stopnji zatrjeval, da naj bi zapustnikov delež na obeh (ki naj bi predstavljali skupno premoženje) znašal 2/3,(3) prav tako, da je zahteval vračunanje 2/3 (deleža) nepremičnin, ki se nahajajo v k. o. Z. Vendar pa so vsi nadaljnji v tej zvezi postavljeni očitki brezpredmetni. Bistveni namen napotitvenega sklepa je v podelitvi pravnega interesa dediču za vložitev ugotovitvene tožbe v skladu s 181. členom ZPP.(4) Temu namenu pa izpodbijani sklep (ne glede na v pritožbi zatrjevano „hibnost“) nedvomno ustreza. Na drugi strani je pritožnik sam odgovoren, da bo tako v objektivnem kot subjektivnem oziru tožbeni zahtevek pravilno oblikoval. 7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD(5)).

Op. št. (1): Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami Op. št. (2): Okoliščina, da naj bi šlo za skupno (torej originarno pridobljeno) premoženje, povsem prevlada nad domnevo lastništva, ki jo vzpostavlja vpis v zemljiški knjigi. Še bolj to velja glede sklicevanja na vpis v prometnem dovoljenju, ki zadeva področje upravnega prava.

Op. št. (3): Pri čemer je med dedičema sporen pravzaprav delež, ki presega polovico (1/6).

Op. št. (4): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (5): Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami