Jedro

Ne gre za kršitev določb kazenskega postopka, ker je sodišče na glavni obravnavi, brez soglasja strank, prebralo zapisnik o zaslišanju priče, ki je odsotnost opravičila s tem, da je v porodniškem staležu, ker ima 5 mesecev starega otroka.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. V.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Obs. V.P. je bil s sodbo TS CE, enote v V, z dne..., spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po 1. in 3. odstavku 251. člena KZ-77. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila po 3. odstavku 251. člena KZ-77 določena kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo 2 let. VS CE je s sodbo z dne..., pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Obsojenčev zagovornik je dne... vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki je bila vrhovnemu sodišču s spisi predložena dne... V zahtevi uvodoma navaja, da uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka in druge kršitve določb kazenskega postopka ter predlaga, da vrhovno sodišče razveljavi prvostopno in drugostopno sodbo in odredi novo glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Priča I.M., ki je bil zaslišan med preiskavo, je sicer res povedal, da je bilo v času prometne nezgode lepo vreme in da je bilo cestišče suho. Vendar vložnik zahteve za varstvo zakonitosti povsem neutemeljeno navaja, da so razlogi pravnomočne sodbe v nasprotju s tako izpovedbo. Priča I.M. na glavni obravnavi ni bil zaslišan in tudi zapisnik o njegovem zaslišanju ni bil prebran, saj je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za njegovo zaslišanje, v razlogih sodbe pa je tako odločitev tudi pojasnilo. V obrazložitvi sodbe so navedeni podrobni razlogi o tem, na podlagi katerih dokazov je sodišče štelo za dokazano, da je bilo cestišče v času prometne nezgode mokro, v obrazložitvi sodbe pa je tudi pojasnilo, da je na podlagi mnenja izvedenca prometne stroke ugotovilo, da je neposredno pred trčenjem prikolico vozila, ki ga je upravljal obsojenec, zaneslo na levo polovico vozišča, gledano v smeri njegove vožnje.

Prav tako ne gre za kršitev določb kazenskega postopka, ker je sodišče na glavni obravnavi, čeprav se zagovornik obsojenca s tem ni strinjal, prebralo zapisnik o zaslišanju priče V.M.. Po 1. točki 1. odstavka 333. člena Zakona o kazenskem postopku/1977 se je po odločbi senata lahko prebral zapisnik o zaslišanju priče, ki zaradi tehtnih razlogov ni mogla priti ali je zelo težko prišla na sodišče. Enako določilo vsebuje tudi 340. člen sedaj veljavnega Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Iz kazenskega spisa je razvidno, da je priča V.M. izostanek z glavne obravnave opravičila s tem, da je v porodniškem staležu, ker ima 5 mesecev starega otroka. Zakonski pogoji, da se prebere zapisnik o njenem zaslišanju v preiskavi, so bili torej podani.

Tako kot že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje pa zagovornik tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da sta obstajali dve nasprotujoči si izvedenski mnenji o poteku prometne nezgode ter da bi moralo sodišče izvedensko mnenje, ki ga je podal I.J., z odreditvijo novega izvedenskega mnenja odpraviti nasprotja ali pa mnenje izvedenca J. upoštevati vsaj kot zagovor obsojenca. O vseh teh navedbah pa je že pritožbeno sodišče zavzelo pravilno stališče in ga v obrazložitvi sodbe tudi pojasnilo.

Sicer pa zagovornik obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti v bistvu uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ko navaja, da so bile prometne razmere, to je stanje cestišča in vremenske razmere, napačno ugotovljene, ter da je bilo tudi mesto trčenja napačno ugotovljeno. Navedenega izrednega pravnega sredstva pa po izrecnem določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Vrhovno sodišče RS je zato zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425.člen ZKP).