Jedro

ZFPPod ne določa oseb, ki bi bile legitimirane za uvedbo postopka izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra; v njegovem 25. čl., kjer so našteti izbrisni razlogi, je navedeno, da se v primeru, če je pri gospodarski družbi podan izbrisni razlog, takšna družba izbriše iz sodnega registra po uradni dolžnosti (1. odst.). To pomeni, da subjekt vpisa, ki je gospodarska družba, četudi meni, da je pri njem podan kateri od v 25. čl. ZFPPod določenih izbrisnih razlogov, nima legitimacije za vložitev predloga za začetek postopka izbrisa.

Izrek

Pritožba subjekta vpisa se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog subjekta vpisa za začetek postopka izbrisa po uradni dolžnosti, ker je ugotovilo, da pri njem ne obstojijo izbrisni razlogi.

Proti navedenemu sklepu je subjekt vpisa po svoji pooblaščenki vložil pritožbo (istega dne pa še dopolnitev pritožbe, v kateri izpostavlja, da sodišče ni pravilno označilo subjekta vpisa z nazivom, kot je vpisan v sodni register) in predlagal njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče predlogu ugodi in začne postopek izbrisa po uradni dolžnosti. V pritožbi opozarja, da v predlogu niti ni zatrjeval, da obstoji izbrisni razlog iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod (tj. če družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oz. letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov), saj ta glede na datum vpisa subjekta v sodni register, ta še ne more biti izpolnjen, poleg tega pa ga glede na datum uveljavitve določbe še ni mogoče uporabljati. Ne strinja se s stališčem prvostopenjskega sodišča, češ da subjekt vpisa določeno premoženje ima, in sicer najmanj v višini 2.100.000,00 SIT na svojem depozitnem računu. Ob takšnem stališču domneva o neobstoju premoženja v nobenem primeru ne bi mogla biti podana, saj to pomeni, da če ima družba že pred vpisom v sodni register napr. znesek 2.100.000,00 SIT, ki ga sodišče šteje za premoženje, sploh ni vpisanega subjekta, ki ne bi imel premoženja. Ne glede na to pa pritožnik pojasnjuje, da družba sploh nima odprtega TRR pri banki, temveč obstoji zgolj depozitni račun, kamor sta družbenika kot fizični osebi vplačala vsak svoj osnovni vložek. Še pred nadaljnjimi postopki pa sta si premislila in družbe ne nameravata "zagnati". Ker pa ne želita imeti "družbe na zalogi", sta predlagala izbris po ZFPPod. V nadaljevanju pojasnjuje, da se osnovni kapital vodi v bilanci na pasivni strani, da osnovnemu kapitalu kot računski vrednosti ustrezajo določene konkretne premoženjske vrednosti na aktivni strani, kar pomeni, da sta osnovni kapital in dejansko premoženje ekonomsko in pravno dve različni kategoriji.

Pritožba subjekta vpisa ni utemeljena.

Brezpredmetno je polemiziranje pritožbe z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ne more biti podan izbrisni razlog po 1. tč. 1. odst. 25. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št. 54/99 s sprem.) - tj. če v dveh zaporednih poslovnih letih družba ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov - glede na to, da to niti ni bil razlog, zaradi katerega je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začetek postopka izbrisa zoper obravnavani subjekt vpisa.

ZFPPod ne določa oseb, ki bi bile legitimirane za uvedbo postopka izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra; v njegovem 25. čl., kjer so našteti izbrisni razlogi, je navedeno, da se v primeru, če je pri gospodarski družbi podan izbrisni razlog, takšna družba izbriše iz sodnega registra po uradni dolžnosti (1. odst.). To pomeni, da subjekt vpisa, ki je gospodarska družba, četudi meni, da je pri njem podan kateri od v 25. čl. ZFPPod določenih izbrisnih razlogov, nima legitimacije za vložitev predloga za začetek postopka izbrisa. V obravnavanem primeru je subjekt vpisa po svoji pooblaščenki po ugotovitvah sodišča prve stopnje takšen predlog podal 27.10.2004 in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavreči, ne pa vsebinsko obravnavati.

Ne glede na to pritožbeno sodišče ni posegalo v odločitev sodišča prve stopnje, saj ta ni v škodo pritožniku (če bi se pri subjektu vpisa ugotovil obstoj izbrisnega razloga, bi sodišče začelo postopek po uradni dolžnosti). Glede na to se pokaže, da za konkreten primer niso pravno upoštevne trditve v pritožbi, češ da je napačno stališče registrskega sodišča, da družba nima premoženja v obliki denarnih sredstev na depozitnem računu v znesku 2.100.000,00 SIT, ker da je osnovni kapital le računska vrednost na pasivni strani bilance in da sta osnovni kapital in dejansko premoženje družbe ekonomsko in pravno dve različni kategoriji.

Ne glede na gornje razloge pa ne bi mogla biti upoštevna niti trditev v dopolnitvi pritožbe, češ da je v izpodbijanem sklepu naveden še stari naziv in naslov subjekta vpisa, glede na to, da ne more biti dvoma, za kateri subjekt vpisa gre.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 39. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg), pritožbo subjekta vpisa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.