Jedro

Delovno in socialno sodišče je v socialnem sporu s področja zaposlovanja in brezposelnosti stvarno pristojno le za spore iz zavarovalnega razmerja, za ostale pa le, kolikor je to v zakonu izrecno predvideno. Ker za spore iz vključitve v program aktivne politike zaposlovanja in spor o vračilu sredstev iz tega naslova niti v ZDSS-1 in niti v ZZZPB ni izrecno predvidena stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča, je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pred Delovnim in socialnem sodiščem v Ljubljani s tožbo zahtevala plačilo zneska 178.300,65 SIT s pripadki iz naslova vračila sredstev, ki so bila za toženo stranko izplačana iz naslova sofinanciranja usposabljanja za samozaposlitev brezposelne osebe v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je v zadevi izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno pristojnemu sodišču. Menilo je, da ne gre za socialni spor o pravicah iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, niti za spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev iz tega naslova v smislu določb 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur.l. RS, št. 2/04), temveč gre za spor v zvezi z aktivno politiko zaposlovanja, ki je obligacijske narave.

Okrajno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in predlaga, da na podlagi 1. odstavka 24. člena in 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 36/04) v sporu o pristojnosti odloči Vrhovno sodišče RS. Ker je vključitev v program aktivne politike zaposlovanja opredeljena kot temeljna pravica brezposelne osebe, meni, da spori med zavodom in zavarovancem oziroma brezposelno osebo iz tega naslova ustrezajo kriterijem socialnega spora iz 1. alinee 2. odstavka 7. člena ZDSS-1. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Na podlagi določb 4.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZPB - Ur.l. RS, št. 5/91 - 67/02) je vključitev v program aktivne politike zaposlovanja opredeljena kot temeljna pravica brezposelne osebe. V 48. členu ZZPB so predvideni različni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, od katerih so nekateri namenjeni neposredno brezposelnim osebam oziroma zavarovancem, nekateri pa delodajalcem kot pomoč pri ohranjanju zaposlitev in ustvarjanju možnosti za nove zaposlitve. Tako je v 49. členu iz naslova vključitve v program aktivne politike zaposlovanja v okviru sredstev za zaposlovanje predvideno kritje različnih stroškov brezposelnim osebam, med drugimi tudi stroškov poklicnega usposabljanja in izobraževanja zaradi novih možnosti zaposlovanja. Drugi ukrepi aktivne politike zaposlovanja pa se izvajajo v sodelovanju med zavodom in delodajalcem oziroma drugimi subjekti iz 3. odstavka 48. člena ZZPB. Ne glede na prikazana razmerja in različen status subjektov, ki sodelujejo pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja, je pomembno, da ZZZPB vključitev v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja ne opredeljuje za pravico iz zavarovalnega razmerja, temveč za posebno pravico brezposelne osebe, ki se po svoji naravi sicer tudi lahko uvršča med socialne pravice. Vendar ta sklop pravic država zagotavlja na podlagi posebnih proračunskih sredstev, ne pa iz sredstev zavarovanja za brezposelnost. Na podlagi določb 3. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja socialno sodišče stvarno pristojno za naslednje spore: a) o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanje prispevkov za to zavarovanje; b) o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje; c) o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in štipendiji za nadarjene; č) o posojilu za študij na podlagi jamstev in subvencioniranja obrestne mere, pri dodeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus; na podlagi drugega odstavka tega člena pa tudi za odločanje v sporih o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev iz prejšnjih naslovov.

Ker gre za posebne določbe o stvarni pristojnosti specializiranega sodišča v primerjavi s sodišči splošne pristojnosti, je treba takšne določbe razlagati ustrezno ozko. To pomeni, da je delovno in socialno sodišče v socialnem sporu s področja zaposlovanja in brezposelnosti stvarno pristojno le za spore iz zavarovalnega razmerja, za ostale pa le, kolikor je to v zakonu izrecno predvideno. Ker za spore iz vključitve v program aktivne politike zaposlovanja in spor o vračilu sredstev iz tega naslova niti v ZDSS-1 in niti v ZZZPB ni izrecno predvidena stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča, je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, ki je sicer splošno pristojno za spore iz premoženjskih in drugih civilnih razmerij fizičnih in pravnih oseb (1. člen ZPP).