Jedro

S procesnimi dejanji drugih udeležencev bi moral biti nasprotni udeleženec seznanjen, pa ni bil, saj se „obrazložitev predloga“ ne nahaja v elektronskem spisu med procesnimi dejanji (katere lahko stranka vpogleda), pač pa med listinami, za katere veljajo posebna pravila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor drugega udeleženca zavrnilo.

Zoper sklep se je drugi udeleženec pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep spremeni ter ugodi ugovoru zoper sklep z dne 7.5.2015, podrejeno sklep razveljavi in vrne v novo odločanje. Zemljiškoknjižni predlog je vseboval le navedbo predlagatelja in zahtevek za dovolitev vpisa na novega imetnika. Niso priložene druge listine in se tudi ni predlagatelj skliceval na druge listine. Pritožnik ima le možnost vpogleda v konkretni spis, ne pa tudi v drugo dokumentacijo, torej tudi ne listine pod Dn 1 ter nima vpogleda v delitveni načrt in sklepe drugih sodišč. Pritožniku ni jasno, kako lahko sodišče samoiniciativno vpogleduje druge dokumente. Pritožnik je bil neenako obravnavan, saj ni bil seznanjen z vlogami in dokaznim gradivom, podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in pri tem opravilo uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je materialnopravna podlaga za predlagano vknjižbo določba 45. člena ZZK-1, predlogu za vknjižbo pridobitve pravic na prevzemno družbo mora biti priložen delitveni načrt s potrdilom registrskega sodišča , da je bila delitev v sodni register vpisana na podlagi tega načrta ter sklep o vpisu delitve v sodni register. Navedlo je, da se je zaradi obsežnosti delitvenega načrta, ki ima več kot 184 strani, predlagatelj v predlogu skliceval na številko informatizirane zbirke listin Dn 1, v kateri se nahaja ta delitveni načrt s potrdilom in sklepom, v katerega je zemljiškoknjižno sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa vpogledalo in se tako prepričalo o tem, da je bila predmet delitve oziroma prenosa na novega imetnika, družbo T. d.o.o. tudi hipoteka, ustanovljena na podlagi sporazuma o zavarovanju, sklenjenega v obliki notarskega zapisa SV 1 z dne 24.7.2007. Zemljiškoknjižni predlog mora obsegati med drugim tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Vpis dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva; če listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jo za posamezno vrsto vpisa določa zakon (148. člen ZZK-1). Prvostopenjsko sodišče je obstoj teh pogojev ugotovilo, pritožnik pa temu nasprotuje z zgoraj povzetimi razlogi. Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnih podatkov ugotavlja, da je bila predlogu priložena „obrazložitev predloga“ (kot nestandardni del elektronske vloge - 11. člen Pravilnika o zemljiški knjigi), ki pa se ne nahaja v elektronskem spisu med procesnimi dejanji (katere lahko stranka vpogleda), pač pa med listinami, za vpogled katerih veljajo posebna pravila (členi 195 in naslednji ZZK-1 - omejena javnost - prepisi se izdajajo, a na zahtevo osebe, ki ima upravičen interes), čeprav gre za sestavni del predloga. S procesnimi dejanji drugih udeležencev in sodišča bi moral biti nasprotni udeleženec seznanjen, pa ni bil, podana je uveljavljena postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj pritožniku s takim postopanjem ni bila zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem ter je že iz tega razloga pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep, ki se izpodbija razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), ki bo morala navedeno kršitev odpraviti - poskrbeti torej, da se udeleženec - pritožnik, seznani z vsemi procesnimi dejanji predlagatelja.