Jedro

Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti, ki ga je izdalo sodišče v nepravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo sklep Dn. št. 11673/2010 z dne 14.4.2010, s katerim je bila dovoljena vknjižba služnostne pravice nujne poti, ki obsega pravico hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili in kmetijskimi stroji, ki poteka v širini 3,5 m in dolžini 6,7 m v korist parc. št. 638/9 in 638/10, pripisanih k vl. št. 292 k.o. B. in v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 638/11 in 638/12, pripisanih k vl. št. 1761 k.o. B., kjer se ta služnost poočiti.

Zoper sklep se je pritožila A.A. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in brez izrecnega pritožbenega predloga. Navaja, da se sklicuje na pritožbene razloge, navedene v pritožbi zoper sklep N 442/2006 z dne 18.2.2010, ki jo je posredovala hkrati z ugovorom. Poudarja, da je prizadeta v „vsebinski nekonkretizaciji ugovora, zakaj se je zavrnil kot neutemeljen, saj so vsi pritožbeni razlogi dejstva, ki jih je pri nepristranski, korektni pravni oceni stanja nujno upoštevati“. V sklepu so navedeni številni členi, kdaj je možen zemljiškoknjižni vpis, toda ta vpis je možen le tedaj, ko dobi pravno formalno potrditev, za katero pa Okrajno sodišče ni zadnja odločitvena instanca. V postopku pridobivanja nujne poti se jo vseskozi izloča kot osebnost, ki nastopa z izrekom lastnih, konkretnih argumentov.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Eno izmed načelo zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti postopka (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogoju za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, kot je to ustrezno in pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri in pravilno pojasnilo, da je vknjižbo dovolilo na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 442/2006 z dne 18.2.2010. Na pritožbene trditve v pritožbi z dne 24. marca 2010, na katero se sklicuje tudi v pritožbi zoper izpodbijani sklep, zemljiškoknjižnemu sodišču ni bilo treba odgovarjati. Pritožba bi se lahko kvečjemu obravnavala v postopku N 442/2006, na katerega se nanaša. Smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07; UPB-3; s spremembami in dopolnitvami; ZPP) v zvezi s 120. členom ZZK-1 v zvezi s 35. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), da manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, ni podana.

Sklep N 442/2006 z dne 18.2.2010, ki je bil podlaga za vknjižbo pravice v zemljiškoknjižnem postopku, je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti (pravnomočen 1.4.2010). Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti, ki ga je izdalo sodišče v nepravdnem postopku. Pritožnica ne trdi, še manj pa dokazuje, da bi nepravdno sodišče klavzulo pravnomočnosti razveljavilo po uradni dolžnosti, še manj pa, da bi sama predlagala njeno razveljavitev. Ni razumljivo, kaj dokazuje pritožnica z ugovoru priloženo pritožbo z dne 24. marca 2010 zoper sklep N 442/2006, na katero se sklicuje tudi v sedaj obravnavani pritožbi zoper odločitev v zemljiškoknjižnem postopku. Če z njo meri na to, da ni pravilno ugotovljena pravnomočnost sklepa N 442/2006, čeprav ne trdi, da je pritožbo pravočasno vložila v zadevi N 442/2006, ji je treba pojasniti, da bo morala morebitno razveljavitev klavzule pravnomočnosti doseči v nepravdnem postopku, v katerem je bil izdan predmetni sklep.

Ker s pritožbenimi trditvami pravilnosti odločitve ne more uspešno izpodbiti in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.