Jedro

Ker S. d. d. ni zakoniti zastopnik tožečih strank po 118. členu SPZ, skladno z določbami tretjega odstavka 87. člena ZPP pa tudi ne more biti njihov pooblaščenec, je ob nepredloženih odobritvah pravdnih dejanj s strani tožečih strank, navkljub pozivu sodišča prve stopnje tožečim strankam, da to storijo, odločitev o razveljavitvi pravdnih dejanj družbe S. d. d. ter zavrženju tožbe pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

1. Pravdna dejanja družbe S. d. d. se razveljavijo.

2. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 44664/2011 z dne 6. 4. 2011 se razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožba zavrže. 3. Tožena stranka sama nosi svoje pravdne stroške.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je strošek sodne takse za pritožbo.

3. Tožena stranka je odgovor na pritožbo vložila prepozno, zato ga višje sodišče ni upoštevalo (drugi odstavek 344. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sklep je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločite o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba in sklep v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbijata samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje je v zvezi s pravilnim zastopanjem tožeče stranke v tem postopku ugotovilo za odločitev o pritožbi naslednja pravno relevantna dejstva: - iz Pogodbe o upravljanju storitev upravnika soseske B. z dne 17. 6. 1996 (v nadaljevanju: Pogodba, priloga A1 spisa) izhaja, da I. d. d. kot naročnik pogodbo sklepa za račun kupcev stanovanj na podlagi njihovih podpisanih pooblastil in izjav in torej Pogodbe ni sklenil v lastnem imenu, temveč je pri sklepanju Pogodbe nastopal le kot pooblaščenec lastnikov stanovanj, - zatrjevani lastniški del I. d. d. 20,149 % se zato ne more upoštevati pri seštevku solastniških deležev etažnih lastnikov, ki so podpisali Pogodbo, - za Pogodbo torej ni glasovalo 67,38 %, temveč kvečjemu 47,231 % lastnikov, kar pa za veljavno sklenitev Pogodbe ne zadostuje.

8. Pri pritožbeni trditvi, da je napačen zaključek sodišča, da zato, ker je I. d. d. sklepal pogodbo za račun kupcev na podlagi podpisanih pooblastil in izjav, ni mogoče šteti, da je sklenil pogodbo v svojem imenu za tiste nepremičnine, katerih lastnik je bil, ne gre za očitek zagrešene bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj pritožnica niti ne očita, da bi sodišče prve stopnje kakšno listino v sodbi povzelo v nasprotju z njeno vsebino, temveč očitek dejansko meri na zmotno in nepopolno presojo te listine, torej gre za izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje.

9. Na podlagi zgornjih ugotovitev je sodišče prve stopnje napravilo tudi pravilen materialnopravni zaključek, da Pogodba ni bila veljavno sklenjena, zaradi česar ne predstavlja pooblastila družbi S. d. d., da v imenu etažnih lastnikov opravlja naloge upravnika in jih zastopa pred sodišči (1).

10. Ker torej S. d. d. ni zakoniti zastopnik tožečih strank po 118. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), skladno z določbami tretjega odstavka 87. člena ZPP pa tudi ne more biti njihov pooblaščenec, je ob nepredloženih odobritvah pravdnih dejanj s strani tožečih strank (2), navkljub pozivu sodišča prve stopnje tožečim strankam, da to storijo, odločitev v izreku izpodbijanega sklepa pravilna.

11. Glede na to so neutemeljene v pritožbi ponovljene trditve, da tožena stranka nikoli ni prerekala dejstva, da S. d. d. že od leta 1997 dalje ves čas s sosesko upravlja, S. d. d. pa je tudi registriran upravnik soseske. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je to dejstvo lahko podlaga za druge obligacijskopravne zahtevke, pooblastila za zastopanje pred sodiščem, ki je procesna predpostavka, pa družbi S. d. d. ne daje. Sodna praksa pa se je tudi že izrekla, da je pravni učinek vpisa v register upravnikov zgolj publiciteten (učinek javne objave) in služi le kot vir informacije tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec (3). Datum vpisa v register upravnikov (in tudi datum izbrisa iz tega registra), na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja zato nima vpliva (4). Da je ustno (torej brez predpisane oblike) k pogodbi pristopilo več podpisnikov, kot izhaja iz Pogodbe, pa tožeča stranka v postopku ni trdila, zato so neutemeljene tudi pritožbene trditve o konvalidaciji pogodbe (5).

12. Trditev, da ima S. d. d. kot upravnik zakonito pooblastilo za zastopanje etažnih lastnikov v postopkih izterjave prispevka v rezervni sklad stavbe, je torej neutemeljena, saj pravna podlaga, na katero se tožeča stranka sklicuje, ni veljavna, ne glede na to, da je sodišče samo s sklepom z dne 1. 7. 2013 kot pooblaščenca tožeče stranke pozvalo S. d. d., da predloži pisne odobritve tožnikov za doslej opravljena pravdna dejanja. To je bilo namreč dolžno storiti po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 98. člena ZPP. Pri tem gre še pojasniti, da upravičenost za zastopanje lahko temelji na zakonu, drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (6). Skladno z določili ZPP o zastopanju pa zakoniti zastopnik zastopa le stranko, ki nima pravdne sposobnosti (prvi odstavek 78. člena ZPP), kar v predmetni zadevi ni primer, zato družbi S. d. d. položaja zakonitega zastopnika, za kar se zavzema pritožnica, sodišče v postopku na podlagi določb ZPP ne more priznati.

13. Glede na navedeno in ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) V času sklepanja Pogodbe veljavni Stanovanjski zakon je v prvem odstavku 31. člena določal, da je za odločitve v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, delov, objektov in naprav (kamor sodi tudi določitev upravnika v pogodbi o upravljanju, prim. 22. in 27. člen SZ) potreben sporazum solastnikov, katerih solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše. (2) Drugi odstavek 98. člena ZPP.

(3) Tako Sodba X Ips 80/2011 z dne 30. 8. 2012. (4) Tako tudi VSL sodba II Cp 369/2013 z dne 27. 8. 2013. (5) Prim. 58. člen Obligacijskega zakonika (OZ).

(6) Drugi odstavek 69. člena OZ.