Jedro

Upnik je sodišču predložil izvršilni naslov glede neplačane uvozne dajatve, torej denarne terjatve, zato so izpolnjeni pogoji za zavarovanje upnikove terjatve iz izvršilnega naslova z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za zavarovanje glede stroškov zavarovanja v znesku 14.858,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 04.04.2000 dalje do plačila zavrne. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 04.04.2000 s sklepom ugodilo predlogu upnika in za zavarovanje upnikove terjatve iz pravnomočne odločbe .. z dne 13.01.1999 v višini 353.725,00 SIT s pripadki ter stroškov postopka zavarovanja v višini 14.858,00 SIT s pripadki pri dolžnikovih nepremičninah dovolilo vknjižbo zastavne pravice. Dolžnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da je zoper odločbo .... z dne 13.01.1999 pravočasno vložil pritožbo. Carinarnica M. ga je z dopisom z dne 24.02.1999 obvestila, da je pritožba dovoljena. Odgovora oz. odločitve o pritožbi pa še ni prejel. Pritožba je delno utemeljena. Po določbi 243. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Upnik je predlogu za zavarovanje z dne 28.03.2000 priložil odločbo izdano v upravnem postopku, s katero je bilo dolžniku naloženo plačilo uvozne dajatve v znesku 353.725,00 SIT. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa sodišče druge stopnje dolžniku pojasnjuje, da 6.b člen Carinskega zakona določa takojšnjo izvšljivost odločb carinskih organov, razen za primer, če navedeni zakon ali drug predpis določa, da pritožba zadrži izvršitev. Ker v konkretnem primeru pritožba ne zadrži izvršitve, kar izhaja tudi iz predložene odločbe, je odločba izvršljiva in v tem postopku zavarovanja predstavlja izvršilni naslov (2. točka 2. odst. 17. člena ZIZ). Dolžniku je bilo s predloženo odločbo naloženo, da dolgovano uvozno dajatev plača v roku 30. dni od prejema obračuna carinskega dolga. Glede na to, da svoje obveznosti dolžnik ni pravočasno izpolnil, pripadajo upniku tudi zamudne obresti (5. odst. 153. člena Carinskega zakona). Ker je upnik sodišču predložil izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev, so izpolnjeni pogoji po 243. členu ZIZ. Zato je odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je dovolilo zavarovanje terjatve v višini 353.725,00 SIT in pripadajočih zakonitih zamudnih obresti od 04.03.1999 do plačila, pravilna. Glede stroškov izvršilnega postopka v znesku 14.858,00 SIT in pripadajočih zamudnih obresti od dneva izdaje sklepa o odmeri (04.04.2000) do plačila, pa upnik izvršilnega naslova še ni pridobil. Ker za zavarovanje upnikove terjatve iz naslova stroškov, ki so mu nastali v tem postopku zavarovanja, pogoji po 243. členu ZIZ niso izpolnjeni, je odločitev sodišča prve stopnje v tem obsegu napačna. Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.