Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženi stranki so bili ob sklenitvi pogodbe znani splošni pogoji, zato jo le-ti zavezujejo.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane v celoti v veljavi plačilni nalog Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 16.1.1997, opr. št. Pl 949/96. Toženki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 10.782,50 SIT.
Proti sodbi se pritožuje toženka ter v pritožbi navaja, da ke sicer res enostransko odstopila od pogodbe, vendar je po njenem mnenju tudi tožeča stranka kršila pogodbo, ker ji je knjige hotela vročiti šele dobro leto po podpisu pogodbe.
Zaradi tega knjig ni hotela sprejeti in zato tudi ni plačala kupnine. Sicer pa tožeča stranka v tem primeru nima nobene škode. Toženka smiselno predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenga zahtevka.
Pritožba ni utemeljena.
Dejstvo je, da je tožena stranka dne 17.1.1995 pri tožeči stranki v prednaročilu naročila knjige in sicer komplet Camox, Enciklopedijo žive in nežive narave in Cambridgov podatkovnik ter kot darilo Slikovni atlas za kupnino v znesku 17.802,00 SIT, plačljivo v treh zaporednih mesečnih obrokih. Pri podpisu pogodbe je toženka vplačala akontacijo v višini 3.000,00 SIT. Po splošnih prodajnih in plačilnih pogojih se je tožeča stranka zavezala, da bo knjige, kupljene v prednaročilu, dobavila toženki najkasneje v treh tednih po izidu, če bodo do takrat naročene knjige v celoti plačane skladno z naročilnico oz. najkasneje v treh tednih od dneva, ko bo kupec naročene knjige plačal. Kljub temu, da toženka svoje obveznosti ni izpolnila, to je ni plačala še preostale kupnine, ji je tožeča stranka poslala naročene knjige, vendar jih toženka ni hotela sprejeti. Toženka bi naprej morala plačati naročene knjige v celoti po obrokih, kot so bili določeni v naročilnici in šele potem bi lahko pričakovla, da ji bo tožeča stranka poslala naročene knjige.
Ob takem dejanskem položaju toženka ni mogla enostransko in upravičeno odstopiti od pogodbe, saj tožeča stranka vse dotlej, dokler toženka ni plalčala celotne kupnine, ni bila dolžna izročiti naročenih knjig. Iz teh razlogov je neutemeljena toženkina pritožbena navedba, da poslanih knjig ni hotela sprejeti ter da jih zato tudi ni dolžna plačati.
Toženka je tista, ki ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti in zaradi tega tudi ni mogla prenehati njena dolžnost, da tožeči stranki plača naročene knjige ob tem, da tožeča stranka vztraja pri pogodbi. Kolikor bi toženka izpolnila svoje obveznosti do tožeče stranke, ki jih je sprejela z naročilnico in na podlagi splošnih pogojev, ki toženko zavezujejo v skladu s 3. odst. 142. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, tedaj bi toženka lahko prejela knjige v roku, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo.
Iz vseh navedenih razlogov in ker sodišče druge stopnje ni našlo nobenih uradno upoštevnih kršitev odločb pravdnega postopka, je bilo potrebno toženkino pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).