Jedro

Očitki revizije, da je objektivna odgovornost, ki izhaja iz traktorja kot nevarne stvari, podcenjena, niso utemeljeni. Traktoristu namreč ni mogoče očitati napačne smeri vožnje, tudi hitrost njegove vožnje je bila bistveno manjša kot kolesarjeva. Tehtanje teh okoliščin v povezavi z že opisanimi kršitvami, pa pokaže, da je ocena deleža odgovornosti za oba udeleženca prometne nesreče pravilna.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Odločitev s revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo iz prometne nesreče, ki se je zgodila dne 21.7.1992 ob 19.20 uri v križišču cest za S. - Š. - P., do 60 %, tožnik pa do 40 %. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo odgovornost tožene stranke za nastalo škodo v prometni nesreči do 40 %, odgovornost tožeče stranke pa v višini 60 %. Pritožbo tožeče stranke je zavrnilo v celoti, pritožbo tožene stranke pa delno.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da revizijsko sodišče pritožbo tožene stranke zavrne v celoti kot neutemeljeno, ugodi pa pritožbi tožeče stranke tako, da zniža na prvi stopnji ugotovljeni delež njenega prispevka k nastanku škodnega dogodka. V reviziji trdi, da je prispevek tožnika k nastanku škodnega dogodka znatno manjši od prispevka traktorista. Traktor je motorno vozilo, ki v gibanju pomeni nevarno sredstvo in njegov imetnik zato odgovarja za škodo po načelih objektivne odgovornosti. Traktorist je pravočasno videl kolesarja (tožnika) voziti proti križišču, a je kljub temu, da ni vedel, kam bo tožnik usmeril svojo vožnjo, s traktorjem zavil desno (na stransko cesto), ne da bi predhodno nakazal svojo namero. S tem je ustvaril nevaren položaj, saj je tožnika spravil v utemeljeno zmoto, da bo peljal naprej po glavni cesti. Prav zato je tožnik zapeljal v križišču levo, da bi se torej vključil na prednostno cesto za traktorjem. Takšna vožnja je sicer res prispevala k zadetju v traktor, pri oceni odgovornosti obeh udeležencev nezgode pa je vendarle potrebno v večji meri upoštevati dejstvo, da traktoristova odgovornost za škodo ni le krivdna, temveč tudi objektivna in je obseg ekskulpacije zaradi ravnanja oškodovanca precenjen (3. odstavek 177. člena ZOR).

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386.člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Dejanske ugotovitve glede vzrokov za nastanek prometne nesreče, na katere je revizijsko sodišče vezano, in ki jih ni dovoljeno v reviziji izpodbijati (3. odstavek 385. člena ZPP), so pokazale, da sta oba udeleženca prometne nezgode kršila predpise o pravilni in varni vožnji v javnem prometu. Kolesar (tožnik) ni spoštoval enega osnovnih predpisov, da poteka promet po desni strani cestišča, gledano v smeri vožnje. V križišču neprednostne ceste (po kateri je sam vozil) s prednostno ni ravnal s potrebno skrbnostjo in previdnostjo, čeprav je imel dosti časa, da bi lahko pred križiščem ustavil in dovolj dobro preglednost na prednostno cesto, da je videl bližajoči se traktor. Ugotovitev izvedenca, da bi kolesar lahko ustavil in spustil mimo traktorista, je tožnik sam potrdil. Te ugotovitve je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo kot tako hude kršitve, da terjajo oceno prispevka k nastanku prometne nesreče do 60 odstotkov.

Traktor je nevarna stvar v primerjavi s kolesom. Res je traktorist ravnal tudi krivdno, ko ni nakazal spremembe smeri vožnje in je ta opustitev zavedla kolesarja v predvidevanje, da bo traktorist peljal naprej po prednostni cesti, kolesar pa se mu bo s svojim načinom vožnje izognil. Ta opustitev traktorista pa je v primerjavi s kršitvijo odvzema prednosti pri vključevanju z neprednostne ceste na prednostno toliko težja, da terja oceno višine prispevka k nastanku prometne nesreče le v takšnem odstotku, kot je to pravilno ocenilo sodišče druge stopnje. Že to sodišče je obrazložilo pravdnim strankam, da je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi tisti del objektivne odgovornosti traktorista, ki izhaja iz narave traktorja v gibanju kot nevarne stvari v razmerju do kolesarja. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je s tako oceno pravilno uporabljeno materialno pravo in se taki oceni pridružuje. Očitki revizije, da je objektivna odgovornost, ki izhaja iz traktorja kot nevarne stvari, podcenjena, niso utemeljeni. Traktoristu namreč ni mogoče očitati napačne smeri vožnje, tudi hitrost njegove vožnje je bila bistveno manjša kot kolesarjeva. Tehtanje teh okoliščin v povezavi z že opisanimi kršitvami, pa pokaže, da je ocena deleža odgovornosti za oba udeleženca prometne nesreče pravilna. Očitki revizije o zmotni uporabi materialnega prava torej niso utemeljeni, zato je neutemeljeno revizijo revizijsko sodišče v celoti zavrnilo (393. člen ZPP).

Izrek o pravdnih stroških temelji na določilu 165. člena in je odločitev o njih zaradi smotrnosti pridržana za končno odločbo.