Jedro

Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča, ki mu pritrjuje tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (sklep, št. Up 858/08-8 z dne 3.6.2008), je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 392/2008-10 z dne 20.8.2008, je tožnik po odvetniku vložil revizijo. Dovoljenost revizije utemeljuje z določbami vseh treh točk 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da ima odločitev, ki je izpodbijana v upravnem sporu zelo hude posledice za tožnika, povezane z njegovimi denacionalizacijskimi zahtevki, ki se vodijo pri različnih upravnih enotah. Če namreč ostane pri tej odločitvi, bo tožnik ostal brez premoženja, ki bi pripadalo očetu. Višina premoženja, katera bi eventualno pripadala tožniku na podlagi denacionalizacije, je ogromna in se lahko meri v tisočkratnikih vrednosti za dovoljenost revizije.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je prvostopno sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ptuj z dne 18.12.2006, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 22.1.2008. Upravni organ prve stopnje je z navedeno odločbo ugotovil, da se A.A. po predpisih, ki so na območju Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, po 28.8.1945 ni štel za državljana LR Slovenije in jugoslovanskega državljana. Tožena stranka je pritožbo zavrnila.

Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča, ki mu pritrjuje tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (sklep, št. Up 858/08-8 z dne 3.6.2008), je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Revident se sklicuje na 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. Ker gre v obravnavani zadevi za spor o državljanstvu, to pa ni spor, ki bi se lahko izrazil v denarni vrednosti, dovolitev revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.

Revident v reviziji ne zatrjuje konkretno in določno, katere okoliščine so podane, da bi bila revizija dovoljena po določbi 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 (pomembno pravno vprašanje, odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti). Glede na navedeno revident ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po določbi 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po določbi 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji revizijskega sodišča revident trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnil s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, ker bo drugače ostal brez premoženja, ki bi mu pripadalo po očetu. Zgolj ugotavljanje državljanstva za A.A. in posledično izguba pravice uveljavljanja vračila premoženja po ZDen za revidenta, sama po sebi po presoji revizijskega sodišča ne more zadoščati za dovolitev revizije po navedeni določbi. Revident bi moral namreč navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter vse to izkazati. Šele če bi revident navedel in izkazal konkretne posledice in navedel razloge, zakaj so takšne posledice zanj zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res take posledice, da je izpolnjen pogoj za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Ker revident tega ni storil, po presoji revizijskega sodišča ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po navedeni zakonski določbi.

Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

Pooblaščenec reviziji ni priložil novega pooblastila v smislu drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3 in 45/08, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1). Ker razlogov, zaradi katerih obravnavana revizija po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ni mogoče odpraviti in je bilo treba revizijo že zaradi tega kot nedovoljeno zavreči, vrhovno sodišče pooblaščenca ni posebej pozivalo, da revizijo dopolni z novim pooblastilom.