Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - prelom golenice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da za škodo, ki jo je tožniku povzročil toženkin delavec s kršitvijo pravil nogometne igre, odgovarja toženka in odločilo, da mu mora plačati 3.490,91 EUR odškodnine (od tega 3.400 EUR za telesne bolečine in 630 EUR za strah, upoštevaje pri tem 430,85 EUR zavarovalnine in 108,24 EUR dnevne odškodnine iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja, katerega premijo je plačevala toženka) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2007 dalje. Kar je ta zahteval več (v celoti zahtevek za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in višji zahtevek za telesne bolečine in strah) je sodišče zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na vse pritožbene očitke, da obrazložitev na drugi in tretji strani sodbe ne daje odgovora na vse zatrjevane razloge. Materialno pravo je sodišče kršilo s tem, da je tožniku prisodilo prenizko odškodnino.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo. Revizijsko sodišče preizkuša izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti ne pazi na nobeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Stranka sama ima breme, da obrazloženo navede, katero kršitev postopka uveljavlja. Temu bremenu tožnik v obravnavani zadevi ni zadostil. Pavšalni kritiki, da "pritožbeno sodišče ni odgovorilo na vse pritožbeno zatrjevane razloge" in da "obrazložitev na drugi in tretji strani sodbe ne daje odgovora na vse pritožbeno zatrjevane razloge" ne more ustrezati obveznost revizijskega sodišča, da bi moralo po uradni dolžnosti paziti, katere razloge, navedene v pritožbi, sodišče druge stopnje ni preizkusilo oziroma se o njih ni izjavilo. Iz zahtevane skrbnosti ravnanja strank v postopku izhaja, da mora stranka argumente, ki jih uveljavlja v reviziji, izrecno navesti.

7. Sodišči sta pravilno uporabili določbe materialnega prava in prisodili pravično denarno odškodnino. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ko se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.

8. Izhodišče za odločanje o višini odškodnine so dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki jih je preverilo pritožbeno sodišče. Ugotovili sta, da je tožnik utrpel prelom golenice. Po oceni revizijskega sodišča sta sodišči vsa pravno pomembna dejstva (ugotovitve na četrti do sedmi strani prvostopenjske sodbe) pravilno pravno ovrednotili, zato je pravilna odločitev, da tožnik nima pravice do višje odškodnine za nepremoženjsko škodo (z izpodbijano sodbo je bilo tožniku odmerjenih 5 povprečnih neto plač). Po ugotovitvah sodišč tožnikova življenjska aktivnost ni trajno zmanjšana, zato je pravilna odločitev, da tožnik nima pravice do odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Nevšečnosti med zdravljenjem (nošnjo mavca in bergel), ki jih je tožnik trpel pa je sodišče pravilno obravnavalo v okviru odškodnine za telesne bolečine. Po razpoložljivih podatkih informatizirane baze sodnih odločb revizijsko sodišče ugotavlja, da prisojena odškodnina ne odstopa navzdol od prisojenih odškodnin v podobnih primerih.

9. Uveljavljana revizijska razloga po povedanem nista podana, zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).