Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec tožnika za opravo storitve (zastopanja v preiskavi) pooblastil, je zaključek sodišča, da je tožnik z opravo te storitve pridobil pravico do plačila (prvi odstavek 779. člena OZ, 9. člen ZOdvT) materialnopravno pravilen.

Predlagatelj dokaza lahko svoj dokazni predlog vselej umakne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87584/2012 z dne 19. 6. 2012 vzdržalo v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek 120,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2012 dalje do plačila in v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 47,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2012 dalje do plačila (I. točka izreka). V ostalem delu (tj. glede zneska 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2012 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 50,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2012 dalje do plačila) pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da je toženec dolžan tožniku v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v znesku 141,49 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe in stroškovno odločitev se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi in dopolnitvah pritožbe obširno navaja, da je sodišče prve stopnje protispisno ugotovilo obstoj pooblastilnega razmerja med njim in tožnikom (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zastopanje toženca kot oškodovanca v preiskavi ni bilo potrebno niti smiselno, zato se ne more odraziti v denarni nagradi 100,00 EUR. Že oporekanje potrebnosti nagrade pomeni hkrati tudi nasprotovanje višini nagrade. Glede na to, da je toženec plačilu nagrade za zastopanje toženca v preiskavi nasprotoval, bi sodišče prve stopnje moralo oceniti, kakšna je pravična nagrada za tožnika. Nagrada, ki je bila dosojena tožniku, je previsoka. Ker se je kazenski postopek začel pred uveljavitvijo nove tarife, pa nagrade ni moč obračunati po tarifni številki 4102, poleg tega pa omenjena tarifa velja za obdolženca, ne pa za pričo kot oškodovanca. Ker je toženec višini nagrade nasprotoval, je zaključek sodišča, da višine nagrade ni izpodbijal, protispisen.

Potem, ko je sodišče ostale dokazne predloge zavrnilo kot nepotrebne, ne bi smelo dovoliti umika tožnikovega dokaznega predloga z izvedbo dokaza z izvedencem grafološke stroke, saj umik ni bil več mogoč. Prav tako sodišče ni izvedlo dokaza z vpogledom v vse zapisnike o zaslišanju oškodovancev, menice podpisan s strani toženca, pogodbe in dokazila o vročitvi dopisa z dne 10. 3. 2011, kar vse je v spisu IV Kpr 27774/2010, z razlogom nerelevantnosti, s čimer pa je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je podalo vnaprejšnjo dokazno oceno.

Ker toženec s strani tožnika opravljenih storitev ni naročil, jih ni dolžan plačati. Če bi odvetniška pisarna s tožencem kontaktirala, do nesporazuma sploh ne bi prišlo. Poleg tega račun tožnika ni bil specificiran, toženec pa je z nič koliko dopisi tožnika pozval, naj obrazloži in specificira račun. Poleg tega bi tožnik moral na zaslišanje poslati odvetnika iz Ljubljane, zato strošek kilometrine ni utemeljen.

3. Tožnik na pritožbo toženca ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in racionalizirajo ter reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma, da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec tožnika pooblastil za zastopanje v kazenski zadevi zoper obdolžena A. A. in A. H., kjer je nastopal kot oškodovanec. Ugotovilo je, da je tožnik zanj opravil storitev zastopanja v preiskavi (preko odvetniške kandidatke M. V.). Pritožbene navedbe, s katerimi toženec izpodbija obstoj pooblastilnega razmerja med pravdnima strankama, so nedovoljene, saj z njimi pritožnik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni dopustno (458. člen ZPP). Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost(1)), s katerim pritožba v resnici kritizira dokazno oceno sodišča prve stopnje glede sklenitve pooblastilnega razmerja med pravdnima strankama, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog. Procesna kršitev je torej tu uveljavljana zgolj navidezno.

7. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec tožnika za opravo storitve (zastopanja v preiskavi) pooblastil, je zaključek sodišča, da je tožnik z opravo te storitve pridobil pravico do plačila (prvi odstavek 779. člena OZ, 9. člen ZOdvT(2)) materialnopravno pravilen. Pritožbene navedbe, da je bila opravljena storitev nepotrebna in nesmotrna, niso relevantne, saj je tožnik toženca za opravo navedene storitve pooblastil. 8. Pritožbene navedbe, da je toženec v postopku prerekal višino vtoževane nagrade, so protispisne, prav tako pa ni utemeljen očitek o nespecificiranosti vtoževane nagrade. Tožnikovo specifikacijo opravljenih storitev 672 je toženec v spis vložil že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ker je bila odvetniška storitev opravljena 14. 11. 2011, je sodišče prve stopnje pri odločanju o odmeri tožnikove nagrade pravilno upoštevalo tarifo, ki jo določa ZOdvT, in sicer je tožniku za opravo storitve, zastopanja toženca kot oškodovanca v preiskavi, pravilno odmerilo vtoževano nagrado v višini 100,00 EUR v skladu s tarifno število 4102 ZOdvT(3), povečano za DDV (po tar. št. 6007 ZOdvT). Pritožbeni očitek, da je odvetnik do nagrade po tej postavki upravičen le v primeru zastopanja obdolženca, ne pa oškodovanca, ne drži. Toženec je bil naročnik storitve, zato je stroške naročene in opravljene odvetniške storitve tudi dolžan plačati (1. in 2. člen ZOdvT).

9. Pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. S tem, ko sodišče prve stopnje s strani tožnika predlaganega dokaza ni izvedlo, ker je tožnik svoj dokazni predlog s postavitvijo izvedenca grafološke stroke umaknil, toženčeva pravica do izjave ni bila, niti v ničemer ni mogla biti, kršena. Da stranka nima pravice umakniti svojega dokaznega predloga oz. da sme to storiti le do izdaje dokaznega sklepa, kot navaja pritožba, ne drži. Predlagatelj dokaza namreč lahko svoj dokazni predlog vselej umakne. Ker je sodišče prve stopnje ostale toženčeve dokazne predloge, in sicer dokaz z vpogledom v vse zapisnike o zaslišanju oškodovancev, menice podpisane s strani toženca, pogodbe in dokazila o vročitvi dopisa z dne 10. 3. 2011, kar vse je v spisu IV Kpr 27774/2010 zavrnilo iz upravičenega razloga (kot nerelevantne, 287. člen ZPP), očitek o kršitvi pravice do izjave, ni utemeljen.

10. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje tožencu napačno zavrnilo plačilo stroškov fotokopiranja, ni utemeljen. V skladu s tarifno število 6000 ZOdvT je stranka upravičena do povračila stroškov fotokopiranja le v primeru fotokopiranja več kot 100 strani. V obravnavanem primeru pa je toženec priglasil stroške fotokopiranja 6 strani, zato je zavrnitev toženčevega zahtevka za povračilo stroškov fotokopiranja pravilna. Prav tako je sodišče prve stopnje pooblaščenki tožnika pravilno priznalo nastale potne stroške za pristop na dva naroka iz C. v L. (tarifna številka 6003). Pritožbeni očitek, da ima tožnikova pooblaščenka sedež v L., zaradi česar ne gre za potrebne stroške, ne drži. Kot izhaja iz pooblastila v prilogi A1, ima pooblaščenka sedež pisarne v C., na ...

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločal višji sodnik posameznik.

Op. št. (1): Protispisnost je namreč napaka tehnične narave, napaka pri prenosu podatka iz listine v sodbo Op. št. (2): Zakon o odvetniški tarifi: Uradni list RS, št.67/2008 s spremembami in dopolnitvami Op. št. (3): ki za udeležbo odvetnika pri preiskovalnih dejanjih določa nagrado v razponu od 20,00 do 165,00 EUR.