Jedro

Če sklep o odreditvi pripora (še) ni bil vročen obtožencu, temveč le zagovorniku, ne more postati pravnomočen in zahteva za varstvo zakonitosti zoper tak sklep ni dovoljena.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom Ks 344/2009 z dne 7.7.2009 zoper obdolženega E.C., ob ugotovljenem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja ponarejanja denarja po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ), odredil pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in sklenil, da na podlagi tretjega odstavka 197. člena ZKP varščina v znesku 210.000.000 lir (108.509,84 eurov) pripade proračunu. Višje sodišče v Kopru je pritožbo obdolženčevih zagovornikov s sklepom I Kp 78/2009 z dne 21.7.2009 zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep sta zagovornika vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb iz prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitve drugih določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanega sklepa. Vrhovnemu sodišču predlagata, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijana sklepa v celoti razveljavi.

3. Vrhovni državni tožilec F.M. v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP navaja, da zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Izpodbijani sklep o odreditvi pripora namreč ni pravnomočen, ker ga obdolženec še ni prejel. B-I.

4. Po določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora in zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora, vendar zoper zadnjo le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP). Iz povzete določbe jasno izhaja, da je ena od predpostavk za vsebinsko (meritorno) odločanje o tem izrednem pravnem sredstvu pravnomočnost izpodbijane odločbe, ki nastopi, če se odločba ne more več izpodbijati s pritožbo, ali če zoper njo ni pritožbe (prvi odstavek 129. člena ZKP).

5. Sklep o odreditvi pripora mora biti v skladu s četrtim odstavkom 120. člena ZKP vročen tako obdolžencu kot tudi njegovemu zagovorniku, pri čemer rok za vložitev pritožbe teče od zadnje vročitve. Sklep o odreditvi pripora Okrožnega sodišča v Kopru Ks 344/2009 z dne 7.7.2009 (prvi odstavek 207. člena ZKP) je bil vložnikoma zahteve, to je zagovornikoma obtoženega E.C., vročen 14.7 in 16.7.2009. Zoper navedeni sklep sta zagovornika vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Kopru s sklepom I Kp 78/2009 z dne 21.7.2009 zavrnilo kot neutemeljeno. Vendar pa navedeni sklep (še) ni bil vročen obtoženemu E.C. Glede na navedeno obtoženec zoper sklep o odreditvi pripora še ni mogel uveljavljati pravice do pritožbe, kar pomeni, da še ni pravnomočen, zoper takšen sklep pa zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Navedeno velja kljub temu, da je sodišče druge stopnje glede na naravo stvari očitno dalo hitremu reševanju zagovornikove pritožbe prednost pred določbo drugega odstavka 388. člena v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP, po kateri je o vseh pritožbah zoper isti sklep (tudi morebitni obtoženčevi) dolžno odločiti z eno odločbo.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornikov obtoženega E.C. za varstvo zakonitosti ob smiselni uporabi 390. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 101/2003 z dne 10.4.2003).