Jedro

Ne glede na to, da je tožena stranka o zahtevi tožeče stranke odločala z upravno odločbo, je bistvo tožbenega zahtevka spor o plačilih zneska 296,99 EUR in zneska 285,16 EUR. Gre torej za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov, o katerem je bilo odločeno v socialnem sporu. Nobeden od navedenih zneskov in niti njun seštevek ne dosegajo vrednosti spora, ki je glede na določbe drugega odstavka 367. člena ZPP pogoj za vložitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Niti na podlagi določb ZDSS-1 in niti na podlagi določb ZPP zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka mora tožeči stranki plačati stroške odgovora na revizijo v znesku 92,00 EUR v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke z dne 16. 10. 2006 in 23. 8. 2006, ugotovilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki refundirati celotni znesek nadomestila plače za delavca S. K. za čas od 1. 5. do 30. 6. 2006 ter toženi stranki naložilo, da iz tega naslova tožeči stranki za mesec maj 2006 plača še 296,99 EUR in za mesec junij 2006 še znesek 285,16 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo, formalno iz vseh revizijskih razlogov. Po vsebini uveljavlja le zmotno uporabo materialnega prava, ker ji je sodišče naložilo plačilo celotnega nadomestila plače za zavarovanca, za katerega je bila v tem času že ugotovljena trajna popolna nezmožnost za delo s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.

4. V odgovoru na revizijo tožeča stranka navaja, da gre v zadevi za premoženjski socialni spor, v katerem je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Ker vrednost uveljavljanih terjatev ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, je predlagala, da sodišče revizijo zavrže, podredno pa je predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki je v premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih na podlagi 1. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Ker je bila pred nižjima sodiščema zadeva obravnavana v socialnem sporu, je bilo navedeno določbo ZDSS-1 potrebno upoštevati, čeprav po vsebini sicer ne gre za spor iz 7. člena ZDSS-1. Na podlagi drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07), ki je veljal v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR.

7. Ne glede na to, da je tožena stranka o zahtevi tožeče stranke odločala z upravno odločbo, je bistvo tožbenega zahtevka spor o plačilih zneska 296,99 EUR in zneska 285,16 EUR. Gre torej za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov, o katerem je bilo odločeno v socialnem sporu. Nobeden od navedenih zneskov in niti njun seštevek ne dosegajo vrednosti spora, ki je glede na določbe drugega odstavka 367. člena ZPP pogoj za vložitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Niti na podlagi določb ZDSS-1 in niti na podlagi določb 374. člena ZPP zato revizija ni dovoljena. Na podlagi 377. člena ZPP je zato sodišče vloženo revizijo tožene stranke kot nedovoljeno zavrglo.

8. Tožeča stranka je v odgovoru utemeljeno opozorila na nedovoljenost revizije. Zato ji je dolžna tožena stranka na podlagi 154. člena ZPP povrniti utemeljene stroške za vložitev odgovora na revizijo, ki glede na vrednost predmeta spora in veljavno odvetniško tarifo znašajo 92,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če navedeni znesek ne bo plačan v 15 dneh.