Jedro

V primeru, ko gre za spor, ki se nanaša na varstvo ustavnih pravic, je tožena stranka tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka, v skladu s 1. odstavkom 158. člena ZPP, ki določa, da kadar tožeča stranka umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Izrek

1. Zahtevi tožečih strank za povrnitev plačila sodnih taks v znesku 43.700,00 SIT se ugodi, v presežku pa se njihov zahtevek zavrne kot neutemeljen.

2. Tožena stranka je dolžna vsem tožečim strankam skupaj povrniti poštne stroške v višini 200,00 SIT, v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa.

3. Tožena stranka je dolžna tožečim strankam - AA, BB, CC, DD in EE, povrniti stroške, ki so jih imele v zvezi s tem postopkom (overitev fotokopij), vsaki v višini 3.000,00 SIT, v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa.

1.1

Obrazložitev

Upravno sodišče RS je v sklepu opr. št. U 2117/2002-19 z dne 12.3.2003 v 2. točki izreka zavrnilo predlog tožečih strank za povrnitev stroškov postopka z obrazložitvijo, da po določbi 3. odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kadar sodišče odloča le o zakonitosti upravnega akta. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek oziroma ko je odpadel razlog za konkretno tožbo v upravnem sporu, trpi vsaka stranka tega spora svoje stroške postopka. Zoper 2. točko izreka so tožeče stranke vložile pritožbo na Vrhovno sodišče RS, v kateri so navedle, da so upravičene do povračila stroškov postopka v skladu z določbami 154., 155. in 158. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP). Izpolnitev zahtevka tožene stranke po vložitvi tožbe pomeni, da so tožeče stranke v upravnem sporu uspele. Sodna praksa višjih sodišč je večkrat zavzela stališče, da so tožeče stranke upravičene do povračila stroškov postopka, ki so nastali pred izpolnitvijo zahtevka tožene stranke, če tožbo umaknejo potem, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila. Tožeče stranke priglašajo stroške za sodne takse, provizijo in overitev fotokopij. Vrhovno sodišče RS je s sklepom opr. št. I Up 574/2003 z dne 4.9.2003 pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

K 1. točki izreka: V ponovljenem postopku po sklepu Vrhovnega sodišče opr. št. I Up 574/2003 z dne 4.9.2003 sodišče prve stopnje ugotavlja, da se v primeru, kadar se odloča na podlagi 1. odstavka 23. člena ZUS primerno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na stroške postopka. V konkretnem primeru gre za spor, ki nanaša na varstvo ustavnih pravic (1. odstavek 23. člena ZUS) je tožena stranka tožečim strankam dolžna povrniti stroške postopka v skladu s 1. odstavkom 158. člena ZPP, ki določa, da kadar tožeča stranka umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker so v konkretnem primeru tožeče stranke tožbo takoj umaknile, ko je tožena stranka odpravila poseg v ustavne pravice in vzpostavila zakonito stanje imajo tožeče stranke na podlagi 35. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 ter Uradni list RS, št. 14/91 do 73/03 - odl. US, dalje: ZST) v zvezi s 3. odstavkom 36. člena ZST pravico zahtevati povrnitev plačila sodne takse. Na podlagi podatkov v spisu je razvidno, da je tožeča stranka plačala sodno takso za tožbo dne 12.11.2002 v višini 15.200,00 SIT, sodno takso za izdajo začasne odredbe dne 13.11.2002 v višini 9.500,00 SIT, sodno takso za sklep o izdaji začasne odredbe dne 28.12.2002 v višini 9.500,00 SIT in sodno takso za pritožbo zoper sklep opr. št. U 2117/2002-19 z dne 12.3.2003 v višini 9.500,00 SIT, kar skupaj znaša 43.700,00 SIT.

Na podlagi 3. točke 1. odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/2004 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZST - UPB1) se za odločbo o umiku tožbe ne plača sodna taksa. Zato je sodišče zahtevek tožečih strank za povrnitev sodne takse v višini 9.500,00 SIT, ki se nanašajo na plačilo sklepa o umiku tožbe opr. št. U 2117/2-19 z dne 12.3.2003 zavrnilo kot neutemeljen. Pri tem je še potrebno dodati, da tudi po podatkih v spisu je razvidno, da plačilo sodne takse za sklep o umiku tožbe ni bilo zahtevano, prav tako pa tožeče stranke sodne takse tudi niso plačale.

K 2. točki izreka: Na podlagi 155. člena ZPP se pri odločanju o tem, kateri stroški se naj povrnejo stranki, upoštevajo samo tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Na podlagi podatkov v spisu je razvidno, da so tožeče stranke priglasile provizijo (PTT) skupaj v višini 200,00 SIT. Stroški sodnega postopka, ki jih mora tožečim strankam povrniti tožena stranka, znašajo 200,00 SIT.

K 3. točki izreka: Tožeče stranke so priglasile tudi stroške za overitev fotokopij pri notarju v višini 15.000,00 SIT, in sicer AA, BB, CC, DD in EE. Na podlagi podatkov v spisu je razvidno, da mora tožena stranka navedenim tožečim strankam povrniti stroške, ki so jih imele z overitvijo fotokopij, in sicer vsaki v višini 3.000,00 SIT.