Jedro

Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da ureditev, ki vsebinsko presojo o taksni oprostitvi veže na obveznost predlagatelja, da predloži podatke o premoženjskem stanju tudi za družinske člane, ni skladna z ustavo, saj naveden ukrep države ni nujen. Zakonodajalec lahko cilj celovitega vpogleda v premoženjsko stanje doseže že z zakonskim pooblastilom sodišču, da pridobi potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov. Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi v predlogu za taksno oprostitev (druga in četrta do sedma alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1) je po pojasnjenem lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Po pojasnjenem je z ustavnoskladno razlago in upoštevanjem argumenta teleološke redukcije potrebno oblikovati izjemno od zakonske zahteve, da mora predlagatelj navesti podatke in predložiti izjave in soglasja iz 12. člen ZST-1, kolikor se zahteva nanaša na podatke in izjave družinskih članov.

Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve oziroma če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni vedno mogoče pričakovati. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči. Drugačno razumevanje sodišča prve stopnje postavlja pred predlagatelja prekomerno oviro pri uresničevanju pravic do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog dolžnika za taksno oprostitev in dolžnika opozorilo o teku roka za ugovor zoper plačilni nalog in plačilo sodne takse.

2. Dolžnik v pravočasni laični pritožbi v bistvenem navaja, da je prava neuka stranka, sodišče prve stopnje pa mu ni dovolj natančno pojasnilo, kako naj dopolni svoj predlog za taksno oprostitev. Sklicuje se na številna ustavna določila, med drugim tudi glede pravice do učinkovitega sodnega varstva in na enakost pred zakonom.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je presojalo hkrati s pritožbo vložen laični predlog za taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje je menilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za zavrženje predloga kot nepopolne vloge, ker ta tudi po pozivu sodišča dopolnjen vsebuje le podatke glede premoženjskega stanja dolžnika, ne pa tudi podatke o dohodkih in premoženju njegovih družinskih članov, niti izjave dolžnikove zunajzakonske partnerke, ki bi sodišču omogočila vpogled v davčne podatke. Menilo je, da brez teh obveznih podatkov ne more odločiti o predlogu.

5. Sodišče prve stopnje je zavzelo prestrogo razlago obveznih sestavin predloga za taksno oprostitev iz 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki ni skladna z ustavo.

6. Ustavni načeli socialne države (2. člen Ustave RS - v nadaljevanju URS) in enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena URS) obvezujeta državo, da tudi revnim strankam omogoči sodno varstvo njihovih pravic,1 zato sodni stroški ne smejo predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča.2 Tudi pravica do pravnega sredstva (25. člen URS) vsebuje prepoved postavljanja nepremostljivih stroškovnih ovir za njeno dejansko in učinkovito izvrševanje in vsebuje pozitivno obveznost države, da ustrezno uredi institut taksne oprostitve, namenjen tistim, ki plačila sodne takse ne zmorejo brez resnih, nesorazmernih žrtev.3 Plačilo sodnih taks je v obravnavani izvršilni zadevi procesna predpostavka za pritožbo (8. člen ZST-1 in 105.a člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Če revna stranka nima učinkovite možnosti, da doseže taksno oprostitev, je prikrajšana za pravico do pritožbe. Učinkovitost lahko omejujejo tudi nesorazmerne obveznosti, ki jih mora izpolniti predlagatelj, da se o taksni oprostitvi vsebinsko odloči. 7. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da ureditev, ki vsebinsko presojo o taksni oprostitvi veže na obveznost predlagatelja, da predloži podatke o premoženjskem stanju tudi za družinske člane, ni skladna z ustavo, saj naveden ukrep države ni nujen.4 Zakonodajalec lahko cilj celovitega vpogleda v premoženjsko stanje doseže že z zakonskim pooblastilom sodišču, da pridobi potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov. Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi v predlogu za taksno oprostitev (druga in četrta do sedma alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1) je po pojasnjenem lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Po pojasnjenem je z ustavnoskladno razlago in upoštevanjem argumenta teleološke redukcije potrebno oblikovati izjemno od zakonske zahteve, da mora predlagatelj navesti podatke in predložiti izjave in soglasja iz 12. člen ZST-1, kolikor se zahteva nanaša na podatke in izjave družinskih članov.

8. Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve oziroma če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni vedno mogoče pričakovati. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči. Drugačno razumevanje sodišča prve stopnje postavlja pred predlagatelja prekomerno oviro pri uresničevanju pravic do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva.5

9. Pravilnost navedenega razumevanja utrjuje tudi uporaba argumenta koherence. Za ustrezno razumevanje zakonskih zahtev glede vsebine predloga za taksno oprostitev moramo upoštevati ureditev presoje upravičenost do taksne oprostitve kot povezano celoto. Ta temelji na obveznosti sodišča, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja najprej po preiskovalnem načelu, saj mora po uradni dolžnosti pridobiti potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov.6 Zbiranje ključnega procesnega gradiva je torej na sodišču in ne na predlagatelju. Sodišče ima zakonsko pooblastilo, da pridobi tudi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člena ZST-1), davčni organ pa mora sodišču na njegovo zahtevo razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu, ki jih potrebuje pri odločanju (24. člen Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2).

10. Sodišče ima tudi obveznost, da pridobi po uradni dolžnosti podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje njenega prejemanja in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči (peti odstavek 12.a člena ZST-1). Iz obrazložitve sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi za zunajzakonsko partnerico pridobilo podatek, ali je prejemnica socialne pomoči in vsaj na tak način preverilo, ali je podana socialna ogroženost družine.

11. Ker sodišče druge stopnje ugotovljenih nepravilnosti samo ne more odpraviti, saj ne sme dopolnjevati razlogov sodišča prve stopnje, ki zadeve še sploh ni vsebinsko presojalo, je pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo vsebinsko odločiti o predlagani taksni oprostitvi.

13. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-112/98 z dne 25. 3. 1998. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-255/99 z dne 16. 11. 1999. 3 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-41/13 z dne 10. 10. 2013, 11. točka obrazložitve in št. U-I-191/14, 11. točka obrazložitve. 4 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018, 22. in naslednje točke obrazložitve. 5 VSM Sklep I Ip 459/2018. 6 Tudi iz obrazložitve k 6. členu Predloga ZST-1C izhaja, da je odpravljena predložitev izjave o premoženjskem stanju, ker bodo sodišča praviloma sama pridobivala potrebne podatke, stranka pa bo morala navesti le še podatke, ki jih sodišče ne bo moglo samo pridobiti, kar bo največkrat le glede premoženja v tujini (Poročevalec DZ z dne 25. 1. 2016).