Jedro

Ob tem, ko je sodišče ugotovilo, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma nemotenega poteka postopka, ni potrebno posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi oziroma poteka postopka ni odredilo drugih milejših ukrepov.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju na predlog Okrožnega državnega tožilstva v Celju, na podlagi drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženemu A. A. podaljšal pripor iz pripornega razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornica, kot navaja iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnico namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, za njegovo ponovitveno nevarnost in begosumnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Sodišče je v zvezi s priporom dolžno oceniti ali je zbranih zadosti dokazov in podatkov za utemeljenost suma kot enega izmed pogojev za pripor in to svojo oceno tudi obrazložiti. Tudi po sodbi pritožbenega sodišča je v izpodbijanem sklepu razumno dognan utemeljen sum, ki ga je sodišče naslonilo na pravnomočni sklep o uvedbi preiskave in vse dokaze, na katerih sloni, dokazi, ki so bili pridobljeni tekom kazenskega postopka pa utemeljenega suma niso omajali. Prvostopenjsko sodišče pri odločanju ni spregledalo izjave zagovornice z dne 29. 9. 2022 in s tem navedbe vezane na pomanjkanje dokazov glede plačila in udeležbe v hudodelski združbi, ki se ponovijo v pritožbi. Ob upoštevanju v preiskavi zaslišanih policistov, iz katerih izhaja, da naj bi obdolženec čez mejo in ozemlje države spravil deset tujcev, ki niso imeli dovoljenj za vstop, kar pritožbeno niti ni sporno, ko iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave sicer na ravni utemeljenega suma izhajajo vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja in ob tem, ko pritožba le na načelni ravni (ponovno) izpostavlja na pomanjkanje dokazov, ki bi kazali na obdolženčevo vpetost v hudodelsko združbo in plačilo, slednje tudi po sodbi drugostopenjskega sodišča utemeljenega suma ne postavi pod vprašaj. Po sodbi drugostopenjskega sodišča pritožnik ne navaja nobenega utemeljenega razloga, ki bi pravilnost dokazno podprte prvostopenjske ugotovitve o obstoju utemeljenosti suma omajal, saj je bistvo pritožbenih navedb zgolj v zanikanju kaznivega dejanja, ki se obdolžencu očita.

6. Ob izkazani utemeljenosti suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje je sodišče prve stopnje brez dvoma pravilno ugotovilo, da je še vedno podan tudi priporni razlog ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, pri čemer je sodišče upoštevalo tudi pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je obdolženec tujec, česar sicer zgolj na načelni ravni izraženo nestrinjanje pritožnice, ob tem ko pritožbene konkretizacije ne ponudi, ne more postaviti pod vprašaj. Celo pritožnica pa izpostavlja obdolženčevo namero vrniti se v tujo državo, ki pa, kar pritožbeno ni sporno, svojih državljanov ne izroča. 7. V izpodbijanem sklepu je sodišče razumsko utemeljilo tudi nujnost in neogibnost pripora in ugotovilo, da pri obdolžencu ni mogoče uporabiti nobenega drugega ukrepa, s katerim bi bilo mogoče doseči cilja zagotoviti varnost ljudi in nemoten potek kazenskega postopka. Po stališču sodne prakse pa ni potrebno utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi ne bi zadostoval milejši ukrep, če sodišče ugotovi, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi. S pomočjo logične razlage kot metode za ugotavljanje prave vsebine in smisla določb je po pravilu "argumentum a contrario" moč ugotoviti, da ob tem, ko je sodišče ugotovilo, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma nemotenega poteka postopka, ni potrebno posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi oziroma poteka postopka ni odredilo drugih milejših ukrepov.1

8. Glede na obrazloženo in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP) bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

1 tako tudi odločbe Vrhovnega sodišča RS: I Ips 46/2009 z dne 28. 5. 2009, XI Ips 59499/2013 z dne 13. 3. 2014, XI Ips 237/2015 z dne 16. 4. 2015, XI Ips 16948/2018 z dne 23. 8. 2018