Jedro

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker je na podlagi dokaznega postopka zaključilo, da je bil pravi razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu vodje recepcije ta, da ji je tožena stranka želela spremeniti delovno mesto ter da tožena stranka ni dokazala, da je potreba po delu tožnice na delovnem mestu vodje recepcije prenehala. Tak dokazni zaključek je preuranjen. Za presojo utemeljenosti odpovednega razloga je potrebno ugotoviti, kakšni so bili razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, na kakšen način se je spremenilo delo tožene stranke z neformalno ukinitvijo delovnega mesta vodje recepcije in ali je bil dejanski razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove premestitev tožnice na drugo delovno mesto.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto vodje recepcije z dne 21. 1. 2014 nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka). Pogodba o zaposlitvi za delovno mesto samostojni komercialist z dne 4. 2. 2014 preneha veljati (II. točka izreka). Tožena stranka je dolžna tožnico v roku 8 dni pozvati nazaj na delovno mesto vodje recepcije in ji v enakem roku za čas od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja recepcije do vrnitve na delo priznati vse pravice iz dela na delovnem mestu vodja recepcije, vključno z obračunom razlike v plači v znesku 50,00 EUR bruto mesečno, pri čemer je dolžna od bruto zneskov razlike odvesti pripadajoče davke in prispevke ter neto znesek izplačati tožnici (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici v roku 15 dni povrniti stroške tega postopka v znesku 911,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da se je tožnici plača znižala zgolj za 50,00 EUR bruto mesečno in da to ne predstavlja bistvenega zmanjšanja stroškov dela za toženo stranko. To ne drži, saj je ta razlika predstavljala zgolj osnovo, ne pa celoten strošek delodajalca. Tožnica je v času, ko je opravljala delo vodje recepcije, delala tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih ter tudi ponoči. Na delovnem mestu samostojni komercialist tožnici ni potrebno opravljati dela v zanjo manj ugodnem delovnem času. Tako se tudi plača ni zmanjšala le za 50,00 EUR, temveč tudi za vse dodatke, kar je za toženo stranko relevantnega pomena, saj jo iz ekonomskega vidika zanima celoten strošek. S tem je tožena stranka privarčevala cca 3.554,32 EUR bruto I letno, s tem pa lahko tožena stranka plača celoten regres za letni dopust kar za 4,5 zaposlene. Tožena stranka je opozorila, da je potrebno upoštevati še dodatke in ne zgolj bruto plačo. Poleg zmanjšanja stroškov dela je potrebno upoštevati, da je tožena stranka reorganizirala delovni proces (v smeri pospeševanja prodaje, torej povečanje prihodkov), zato je tožnici ponudila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto samostojni komercialist. To je sodišče prve stopnje spregledalo, saj je zaključilo, da je tožena stranka želela tožnico zgolj premestiti, pozabilo pa je, da je bil razlog za odpoved in ponudbo nove pogodbe pogodbe o zaposlitvi ekonomski. Osnovni razlog torej ni bil v tem, da se tožnico premesti, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje, ampak v doseganju ekonomskih in organizacijskih učinkov, kar pa oboje predstavlja poslovni razlog. Ker je tožena stranka kot delodajalec naloge vodje recepcije prenesla na ostale zaposlene, o tem sta izpovedala direktor tožene stranke in priča A.A., je zaradi reorganizacije delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da se je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici povečalo število delavcev. Glede na različna pričanja in brez obrazložitve, zakaj je sodišče prve stopnje verjelo tožnici, je sodišče neustrezno zaključilo, da sta dodatno delali dve študentki. Podatek o študentih ne bi smel biti relevanten, saj študent in ostali zaposleni niso opravljali dela vodje recepcije, ampak zgolj delo receptorjev ter tudi ostala dela. Tožnica je šele na naroku 14. 10. 2014 navedla, da naj bi od aprila delali še dve študentki, zato tožena stranka ni imela možnosti, da bi z nasprotnimi dokazi dokazala, da to ne drži. Sodišče novih dejstev ne bi smelo upoštevati, s tem pa je kršilo pravila postopka. V kolikor bo sodišče novote upoštevalo, predlaga, da se upoštevajo navedbe in dokazi tožene stranke v pritožbenem postopku. V aprilu, maju in juniju 2014 je delala le ena študentka, šele od 20. 6. 2014 dalje zaradi visoke sezone pa še dodatno študentka B.B., ki jo je v oktobru nadomestila druga študentka. Napačno je bilo ugotovljeno, da naj bi imela tožnica razgovor z C.C. in direktorjem, čeprav je imela razgovor z C.C. in A.A.. Zaradi nenadne bolezni se tožena stranka naroka z dne 14. 10. 2014 ni mogla udeležiti, opravičilo pa je prišlo očitno prepozno, sodišče naroka ni preložilo, tožena stranka tudi ni prejela zapisnika. Tožena stranka zato ni imela možnosti izjasniti se o navedbah tožnice na zaslišanju, s tem pa so bila kršena pravila postopka.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podana tožnici, nezakonita in se razveljavi, da pogodba o zaposlitvi za delovno mesto samostojni komercialist z dne 4. 2. 2014 preneha veljati, ter da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delovno mesto vodje recepcije ter ji izplačati razliko v plači v znesku 50,00 EUR bruto mesečno. Iz obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je tožena stranka zaradi slabega finančnega stanja družbe med ukrepi za sanacijo družbe predvidela tudi zmanjšanje števila zaposlenih, da je zato zaradi ekonomskih razlogov prisiljena poleg drugih ukrepov tudi reorganizirati delovni proces in zmanjšati stroške dela. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da formalna ali neformalna ukinitev delovnega mesta ni ključna okoliščina pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter da je bistveno vprašanje, ali je prenehala potreba po opravljanju dela delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

7. Pritožbeno sodišče poudarja, kot izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse, da se lahko delodajalec samostojno in svobodno odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela in delovne naloge prerazporedi na druge zaposlene, s tem pa racionalizira poslovanje. Vsak gospodarski subjekt ima pravico, da organizira poslovni proces v skladu s svojimi poslovnimi potrebami, v te odločitve pa se sodišče ne sme spuščati. Sodišče ugotavlja le morebitno fiktivnost odpovednega razloga in posledično nezakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga je potrebno celovito presoditi nastalo situacijo pri delodajalcu.

8. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker je na podlagi dokaznega postopka zaključilo, da je bil pravi razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu vodje recepcije ta, da ji je tožena stranka želela spremeniti delovno mesto ter da tožena stranka ni dokazala, da je potreba po delu tožnice na delovnem mestu vodje recepcije prenehala. Tak dokazni zaključek je po stališču pritožbenega sodišča vsaj preuranjen.

9. Sodišče v sodnem postopku presoja odpovedni razlog, ki ga navede delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil naveden poslovni razlog ekonomski ter posledično reorganizacijski, poleg tega zmanjševanje stroškov dela ter povečanje prihodkov. Pritožba uveljavlja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožnici plača znižala le za 50,00 EUR, kar ne pomeni zmanjševanja stroškov dela. Pritožbene navedbe in podatki o plači tožnice in dodatkih, ki jih je prejemala, so pritožbena novota, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj pritožnik ni izkazal, da jih ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10. Za presojo utemeljenosti odpovednega razloga je v predmetni zadevi potrebno ugotoviti, kakšni so bili razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, na kakšen način se je spremenilo delo tožene stranke z neformalno ukinitvijo delovnega mesta vodje recepcije in ali je bil dejansko razlog odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove premestitev tožnice na drugo delovno mesto. Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da se delo na delovnem mestu vodje recepcije še vedno izvaja v celoti. Ni bistveno, da mora imeti vsaka enota svojega vodjo, kot to zaključuje sodišče prve stopnje, temveč ali je prenehala potreba po delu tožnice na delovnem mestu vodja recepcije. Delodajalcu ni mogoče očitati, da je ravnal nepravilno, če je zaradi optimizacije in racionalizacije delovnih postopkov in stroškov poslovanja reorganiziral delo tako, da je opravila tožnice na delovnem mestu vodja recepcije prerazporedil med druge delavce.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

12. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje po potrebi dopolniti dokazni postopek ter ob ponovni dokazni oceni vseh izvedenih dokazov in ob pravilni uporabi materialnega prava o tožbenem zahtevku ponovno odločiti. V zvezi s presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bistveno, da sodišče presodi dejanski obstoj razloga, navedenega v odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

13. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).