Jedro

Sprememba sistemizacije delovnih mest omogoča delodajalcu, da v primeru ukinitve delovnih mest s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zakonito razreši delavce, katerih delovna mesta so bila ukinjena in jih razporedi na nova ustrezna delovna mesta. Za veljavnost spremembe sistemizacije je potrebno sodelovanje sindikata v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa komisije za pritožbe tožene stranke z dne 12.8.1994, s katerim se je odločalo o ugovoru zoper sklep o razrešitvi PPO tožnika A. in o ugovoru o razvrstitvi v plačilni razred. Tožnik je dolžan toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 19.819,00 SIT, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Po mnenju pritožnika mu zaradi kršenja pravil o vročanju ni bila dana možnost, da že v predhodnem postopku varuje svoje pravice in koristi iz delovnega razmerja. Sodišče je pri presoji nepravilno upoštevalo določila ZPP glede vročanja vabila, kljub temu, da ima toženec sprejeto podjetniško pogodbo in v njej točno določen način vročanja.

Prav tako pa ni slediti sodišču in razlogom v sodbi, da je toženec izpeljal postopek spremembe pravilnika o organizaciji in sistemizaciji v skladu s 7. členom pravilnika in v skladu s 1. členom kolektivne pogodbe za gospodarstvo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na obstoj absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 2. odst. 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava ter pri navedenem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje, na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka. Sicer pa se pritožbene navedbe ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo in se pritožbeno sodišče v celoti strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, glede na ostale pritožbene navedbe pa le še dodaja.

Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev v skladu z določilom 103. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) glede vročanja uporabljajo določbe ZPP. Sodišče prve stopnje je sicer zaključilo, da tožnik ni bil pravilno vabljen na sejo pritožbenega organa, pooblaščenka tožnika pa sploh posebnega vabila ni prejela, vendar je ocenilo, da v spornem primeru ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, zaradi katere bi bil dokončen sklep tožene stranke nezakonit, saj gre v sporu le za izvršitev sklepa delavskega sveta z dne 13.6.1994. Z vabilom na obravnavo pred drugostopnim organom z dne 12.8.1994 je bil tožnik nedvomno seznanjen, kar izhaja tudi iz podpisane povratnice z dne 2.8.1994. Zato pritožbeno sodišče meni, da je tožniku bila dana možnost sodelovanja v postopku uresničevanja pravic. Sicer pa tudi, če bi šlo za kršitev pravil postopka, bi v danem primeru šlo le za relativno kršitev postopka, za katero pa v tem spornem primeru ni bilo izkazano, da bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanih dokončnih sklepov. Zato je pritožbena navedba o kršenju pravil vročanja, zaradi katerega tožniku tudi ni bila dana možnost, da varuje svoje pravice in koristi iz delovnega razmerja, pravno nepomembna.

Reorganizacija podjetja, katere predmet je bila skrčitev števila delovnih mest s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, je bila pri toženi stranki sprejeta s strani delavskega sveta, kar je v skladu s 37. členom statuta tožene stranke. Iz določb 13. člena statuta izhaja, da organizacijo podjetja predlaga direktor, formalno vlogo kolegija pa v tem postopku ni izrecno predvidena. Zato postopek sprejema reorganizacije ni bil kršen, kolikor si je direktor pri pripravi predloga posvetoval le z ožjim sestavom svojih delavcev.

Pobuda za reorganizacijo je prišla s strani sindikata in zato ni moč tudi trditi, da sindikat ni sodeloval pri sprejemanju sprememb akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Tako tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila sprememba sistemizacije delovnih mest, s katero so bila ukinjena dela s posebnimi pooblastili, zakonito sprejeta. Po 2. odst. 1. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG - Ur.l. RS št. 39/93), ki velja za sporno razmerje je delodajalec dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oz. njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenja sindikatov in se do tega mnenja sindikata pisno opredeliti. Navedena obveznost delodajalca je v skladu z vlogo sindikata po zakonu (4. člen Zakona o temeljnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja - ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90). Tožena stranka je glede na to, da je dal pobudo za spremembo akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest prav glede odprave del s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zadostila vsem zahtevam sprejemanja sprememb citiranega akta delodajalca. Sicer pa je področje organizacije in sistemizacije primarna naloga delodajalca. Za ureditev tega področja nosi polno odgovornost delodajalec. Sindikat svoje poslanstvo uresničuje z opozarjanjem na konkretne posledice, kako se bo odzval delodajalec, pa je njegova presoja in odločitev. Zato je bila na pogajanjih med podpisniki SKPG dosežena tudi s strani sindikata sprememba dosedanjega 1. odst. 1. člena SKPG-93, ki je delodajalčeve pravice omejeval pri sprejemanju organizacije delovnega procesa. Tako je delodajalec po 4. točki 7. člena SKPGD-97 dolžan pridobiti mnenje sindikata le pred sprejemom akta o sistemizaciji, kar pa ni več potrebno pri spremembah in dopolnitvah.

Tako tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila sprememba sistemizacije delovnih mest, v okviru katere so bila ukinjena delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zakonito sprejeta. V skladu s temi spremembami pa je v.d. direktorja tožene stranke izdal tudi ustrezen sklep o razrešitvi tožnika s posebnih pooblastil ter razvrstitvi njegovega delovnega mesta v tarifni razred. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo svoje odločitve glede dokončnega sklepa o razvrstitvi tožnika v tarifni razred, saj je pravilno ugotovilo, da je zaradi prenehanje pogodbe o zaposlitvi delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi z dne 15.4.1991 v posledici prenehanja posebnih pooblastil na tožnikovem delovnem mestu, bilo potrebno tožniku določiti novo osnovo za njegovo plačo na podlagi za to delovno mesto predvidenega tarifnega razreda.

Delovno mesto vodje delovne enote ni več delovno mesto s posebnimi pooblastili, je pa delovno mesto razvrščeno v ustrezni tarifni razred in sicer 8. skupina tako kot je tudi določil delavski svet. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).