Jedro

Tožnica si v pritožbi tudi neutemeljeno prizadeva, da se psihične težave, kot je posttravmatska stresna motnja, upošteva pri nepremoženjski škodi zaradi strahu, saj se je ta skupaj z drugimi psihičnimi težavami izrazila na področju življenjske aktivnosti kot njena omejitev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da se: - v I. točki izreka znesek 12.698,35 EUR nadomesti z zneskom 15.698,35 EUR, - v II. točki izreka se znesek 30.903,74 EUR nadomesti z zneskom 27.903,74 EUR.

- v III. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v deležu 36%, tožeča stranka pa je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v deležu 64%, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom.

II. V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti 86,92 EUR pritožbenih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da plača 12.698,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in zavrnilo tožbeni zahtevek v presežku za 30.903,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v deležu 29,12%, tožeča stranka pa toženi stranki njene pravdne stroške v deležu 70,88%, odločitev o njihovi višini pa pridržalo za posebni sklep (III. točka izreka).

2. Tožnica v pravočasni pritožbi v bistvenem navaja, da je odmerjena prenizka odškodnina za nepremoženjsko škodo. Glede telesnih bolečin navaja, da je v izvedenskem mnenju navedena tudi začetna zoženost sklepne špranje v predelu gležnja, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pri telesnih bolečinah in neugodnostih med zdravljenjem tudi psihične težave. Enako tudi pri škodi zaradi strahu. Glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti povzema izvedenski mnenji travmatologa in psihiatra, pri tem pa opozarja na obrabo sklepa, zaradi katere bo tožnica v nekaj letih trpela bolečine in zmanjšano gibljivost ter psihične težave posttravmatske stresne motnje in prilagoditvene motnje. Zavzema se za priznanje odškodnine zaradi skaženosti. Predlaga ustrezno spremembo sodbe, podrejeno pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo toženka odgovarja na pritožbene navedbe in soglaša z razlogi sodišča prve stopnje ter priglaša strošek odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Uradni preizkus procesnih kršitev ni pokazal, je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljen obseg nepremoženjske škode (glede katere se je pravilno oprlo na pridobljeni izvedenski mnenji specialista travmatologa in specialista psihiatra ter izpovedbo tožnice) prisodilo delno neustrezno denarno odškodnino v skladu z določili 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), kolikor se ta nanaša na duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnost. V ostalem je prisodilo ustrezno odškodnino.

7. Pravni standard pravične denarne odškodnine upošteva sodišče tako, da upošteva okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje telesnih bolečin, strahu oziroma duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Pri tem sodišče upošteva načelo individualizacije (vsak posameznik specifično doživlja svojo duševno celovitost in posege vanjo) in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine (razen materialnih možnosti družbe je treba upoštevati okvire, ki jih je začrtala sodna praksa s prisojo odškodnin v podobnih primerih). Pri določitvi višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je v ospredju vrednotenje in ne matematični pristop.1

8. Tožnici odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 26.400,00 EUR (toženka je od tega že delno poplačala odškodnino pred pravdo) po oceni sodišča druge stopnje delno ni pravilno individualizirana in tudi povsem ne odseva razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Odmerjena odškodnina predstavlja 18,4 povprečnih mesečnih neto plač v Sloveniji,2 kar pa ne dosega spodnjega praga odškodnin za srednje veliko škodo (20 povprečnih neto plač),3 kar je v obravnavani zadevi tožnica utrpela.

9. Tožnica je v prometni nesreči kot kolesarka utrpela zlom spodnje leve koželjnice in zlom leve skočnice ter udarnine glave, trebušne stene, levega kolka, stegna in gležnja. Telesne bolečine so bile dva tedna občasne hude (intenzivne) in stalne zmerne, pet mesecev občasne zmerne in stalne blage ter nekaj mesecev še občasne zmerne bolečine, še sedaj pa tudi občasno blage do zmerne ob aktivnosti v zapestju ali gležnju. Trpela je tudi nevšečnosti med zdravljenjem, saj je bila tri dni hospitalizirana, prestala je operacijo v splošni anasteziji, previjanje rane in odstranjevanje šivov, ambulantno je opravila fizioterapijo 24 krat, večkratno izpostavitev ionizirajočemu sevanju, magnetno resonanco, dvakratno blokado tetiv, 23 dni je nosila mavčno korito na zapestju, šestkrat je bila pregledana pri kirurgu, enkrat pri ortopedu, dvakrat pri dermatologu in štirikrat pri psihiatru, 18 krat pa je imela ambulantno kontrolo. Aktivno zdravljenje je trajalo leto dni in en mesec. Sodišče druge stopnje meni, da je s strani sodišča prve stopnje prisojena odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 15.400,00 EUR ustrezna. Izvedenec travmatolog je upošteval, da je zoženost sklepne špranje v predelu levega gležnja posledica prometne nesreče (8. stran izvedenskega mnenja z dne 18. 10. 2022), tako je navedeno okoliščino upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, ki se je oprlo na takšno izvedensko mnenje. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno. Neutemeljeno si tožnica prizadeva v pritožbi, da se upoštevajo pri telesnih bolečinah tudi ugotovitve izvedenca psihiatra glede psihičnih težav. Te je pravilno sodišče prve stopnje upoštevalo pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenje aktivnosti.4

10. Tožnica si v pritožbi tudi neutemeljeno prizadeva, da se psihične težave, kot je posttravmatska stresna motnja, upošteva pri nepremoženjski škodi zaradi strahu, saj se je ta skupaj z drugimi psihičnimi težavami izrazila na področju življenjske aktivnosti kot njena omejitev.5 Intenziven primarni strah, ki je trajal okvirno dve uri, ter sekundarni strah v zmerni obliki nekaj mesecev in v lažji obliki do zaključka zdravljenja, pa je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo v višini 2.500,00 EUR.

11. Zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti je sodišče pravilno zavrnilo, saj ne dosegajo intenzivnosti, da bi bile pravno priznana škoda. Z objektivnega vidika nežna pooperativna brazgotina na roki in temnejši del kože na stegnu pri ljudeh ne zbujata večje mere pozornosti, gnusa ali pomilovanja, zgolj to, kar zatrjuje tožnica, da ji je neprijetno, ko mora znancem in prijateljem pojasnjevati o vzroku brazgotine, pa ne zadošča, da bi bila upravičena do odškodnine iz tega naslova.

12. Sodišče prve stopnje je glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sicer pravilno izhajalo iz izvedenskega mnenja travmatologa, da je tožničina življenjska aktivnost okrnjena le v manjši meri. Izvedenec je pojasnil, da tožnica ne zmore le aktivne športne dejavnosti in dolgotrajnejše hoje zaradi občasnih bolečin v gležnju, sicer pa je sposobna za vsakodnevne aktivnosti in normalno hojo. Navedel je tudi, na kar opozarja pritožba, da se lahko pri tožnici pojavi obraba po poškodbi hrustanca na skočnici, kar se lahko pokaže s progresivnim večanjem bolečin in zmanjšano gibljivostjo, a da dinamike takih sprememb ni mogoče zanesljivo napovedati. Pri presoji navedene odškodnine je pomembna tudi okoliščina, , da je bila tožnica stara 59 let v času škodnega dogodka in okoliščina, da je upokojenka, zato na delovnem področju nima morebitnih prikrajšanj.

13. Premalo pozornosti pa je sodišče prve stopnje dalo tožničinim psihičnim težavam v posledici škodnega dogodka, ki so trajale precej dolgo in imele širši obseg (posttravmatska stresna motnja leto dni in nato še leto dni prilagoditvena motnja). Čeprav je večina tovrstnih težav, kot izhaja iz izvedenskega mnenja psihiatra, sedaj izvenela ali je v izvenevanju, in je tožnica sedaj sposobna vsakodnevnega funkcioniranja in družabnega življenja, pa se še vedno boji nesreče z avtom, nerada hodi sama, ne upa na kolo. Glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki so povezane s psihičnimi težavami, sodišče druge stopnje meni, da te utemeljujejo dodatno pravično denarno odškodnino v višini 3.000,00 EUR. Skupaj je tako utemeljena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 11.500,00 EUR namesto 8.500,00 EUR, kot je presodilo sodišče prve stopnje.

14. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo v delu, kot izhaja iz izreka (šesta alineja 358. člena ZPP), v ostalem pa neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, kot izhaja iz izreka (353. člen ZPP).

15. Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je sodišče druge stopnje spremenilo tudi odločitev o stroških postopka tako, da je opredelilo nove deleže glede na drugačen uspeh strank v pravdi (36% tožnica, 64% toženka).

16. Tožnica je upravičena do naslednjih priglašenih pritožbenih stroškov (drugi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP): 375,00 EUR za pritožbo (tar. št. 22/1 Odvetniška tarifa - OT), kar skupaj z 22% DDV, glede na vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znese 457,50 EUR oz. glede na 19% pritožbeni uspeh (pritožbeno izpodbijano 15.600,00 EUR), do stroškov pritožbenega postopka v znesku 86,92 EUR.

17. Toženka z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje, zato krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

1 VSRS Sodba II Ips 135/2019 z dne 5.6.2020 in številne druge. 2 Povprečna neto plača za maj 2023 je znašala 1.434,45 EUR. 3 VSRS sodba II Ips 129/2006. 4 Tako tudi VSRS sodba II Ips 129/2006. 5 O tovrstnem razmejevanju škode v obliki strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ko gre za čustvene travme, kot je tudi stresna motnja, glej VSL sodbo II Cp 1256/2017 in tudi že navedeno VSRS sodbo II Ips 129/2006.