Jedro

Odmerjena sodna taksa 33,00 EUR ne presega zakonskega minimuma 44,00 EUR, ki jo mora plačati pravna oseba kot je tretji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Pristojnost za odločanje v tej zadevi je bila prenesena iz Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Celju na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Su 613/2024 z dne 8. 5. 2024.

2.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tretjega z dne 19. 2. 2024 zoper plačilni nalog z dne 24. 1. 2024 (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog tretjega za oprostitev plačila sodne takse z dne 19. 2. 2024 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je taksna obveznost tretjega za pritožbeni postopek nastala ob vložitvi pritožbe 8. 1. 2024. Tarifna št. 4033 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) določa za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, sodno takso 33,00 EUR. Znesek plačila sodne takse ne presega zakonsko določenega obvezujočega plačila zneska sodne takse 44,00 EUR.

3.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretji iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ima drugo premoženje blokirano, obremenjeno s strani bank in nima prostih likvidnih sredstev ter ne zmore plačila sodne takse. Sodišče ni opravilo vseh potrebnih poizvedb.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tretji neutemeljeno navaja, da odmere ni mogoče preizkusiti in da odločitev sodišča ni obrazložena. Ta je zadosti obrazložena, da se jo preizkusiti, ima tako dejanske ugotovitve kot materialnopravne razloge.

6.Neupoštevne pritožbene novote so navedbe: (-) da je v plačilnem nalogu dolžnik nepravilno označen kot dolžnik, kar ni v skladu s stanjem v sodnem spisu, (-) da ima tretji drugo premoženje blokirano, obremenjeno s strani bank, (-) da bilančni dobiček ne pomeni, da ima toliko prostih sredstev. Ker tretji ni pojasnil zakaj brez svoje krivde ni mogel podati teh navedb pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

7.Tretji ne izpodbija odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prejelo njegovo pritožbo z dne 8. 1. 2024 zoper sklep z dne 12. 12. 2023, s katero je zavrglo njegov ugovor zoper odredbo o prodaji nepremičnin in zahtevo za vstop v postopek izvršbe kot nov dolžnik, da je z vložitvijo pritožbe nastala taksna obveznost, ker je plačilo procesna predpostavka in da mu je sodišče prve stopnje odmerilo sodno takso s plačilnim nalogom v višini 33,00 EUR (1., 4., 5. točka obrazložitve sklepa).

8.Tretji tudi obrazloženo ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je njegova pritožba posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta ter se zanjo plača sodna taksa po tarifni št. 4033 ZST-1 v znesku 33,00 EUR (5. točka obrazložitve sklepa). Dejansko je to najnižja sodna taksa v pritožbenem postopku po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje v skladu z ZST-1.

9.V ostalem delu pritožbe, ko tretji izpodbija zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, neutemeljeno navaja, da sodišče ni opravilo potrebnih poizvedb, da bi moralo zadevo vsebinsko obravnavati in je ne zavreči. Sodišče prve stopnje je vsebinsko obravnavalo predlog tretjega za oprostitev plačila sodne takse in ga ni zavrglo. Bistveno je, da odmerjena sodna taksa 33,00 EUR ne presega zakonskega minimuma 44,00 EUR, ki jo mora plačati pravna oseba, kot je tretji, v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1. Tudi to določbo je povzelo sodišče prve stopnje (8. točka obrazložitve sklepa).

10.Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo pravnemu sredstvu stranke in ne predlogu za oprostitev plačila taks, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1; tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

11.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.